Vse je, kot je bilo ...
Na Hrvaškem je vse tako, kot je bilo lani. Samo njega ni. Toda bivši premier je zaznamoval celotno preteklo leto in zasenčil vse druge dogodke.
Hrvati so videti, kot da bodo vsak čas izdihnili, minilo jih je celo zanimanje za slovo od starega leta, ekipa se je zaprla vase in se ubada le še s tem, kako naj nekako preživi leto, ki je pred njo in ne obeta nič dobrega. Le vladajoči so nenaravno veseli in, ker so že popolnoma izgubili stik s stvarnostjo, vztrajno sračkajo nekaj o nekakšnem vražjem razvoju, izhodu iz krize, vzneseni zaradi veličastnega uspeha v boju proti korupciji, torej zaradi aretacije bivšega premiera Iva Sanaderja.
Tega so resda aretirali Avstrijci in ga strpali v pripor, iz katerega pa sporoča, da ne misli privoliti v izročitev domovini. Toda zakaj pravzaprav se je Sanader znašel v priporu v Salzburgu, ne v Zagrebu? Zato, ker so mu tistega decembrskega dne z usklajeno akcijo hrvaške vlade in policije omogočili nemoten pobeg, toda ne do Amerike, kamor se je bil namenil, ampak natančno in samo do Avstrije. Države, ki se je tako ali tako vneto zanimala za nečedne posle tega gospoda, povezane z afero banke Hypo, posle, zaradi katerih se je Avstrija poslovila od precejšnje količine denarja. Za hrvaško premierko in njene vladajoče cerberje pa je bilo življenjsko pomembno, da Sanaderja vsaj za nekaj časa oddaljijo od domačega pravosodja, pred katerim bi lahko zapel in razkril mračne skrivnosti vladajoče stranke in to, kako vse je bil porabljen denar, naropan v državnih podjetjih. Avstrijskih preiskovalnih organov vsekakor ne bo zanimalo, kolikšen del od tistih desetih milijonov evrov, naropanih v državnih podjetjih, se je znašel v blagajni vladajoče stranke, pa tudi Sanader sam ne bo imel možnosti v zgodbo o velikem ropu Hrvaške vpletati svoje tedanje tesne sodelavke Jadranke Kosor. Zato je še vedno edini politični adut premierke Kosorjeve in njenih tovarišev.
Medtem se ti vztrajno ubadajo z novimi epizodami žajfnice o tako imenovanem šefu zločinske organizacije, njegovih navadah, življenjepisnih podatkih, ki so vse ogabnejši, tako da za Sanaderjem, uglajenim proevropskim politikom ni ostala niti sled, pred nami je oguljena podoba kleptomana, cestnega razbojnika, ki jemlje siromašnim, da bi zadovoljil svoje pretirane potrebe po lepih stvareh. Dragih urah, platnih, skulpturah ...
Novinarji zato neutrudno taborijo pred vrati Sanaderjeve družinske vile v Zagrebu, v kateri so policisti in strokovnjaki za likovno umetnost kar 14 ur popisovali neverjetno količino slik in drugih umetnin, potem pa jih je država zaplenila kot nadomestilo za del naropanega državnega denarja. Hkrati so na računih v tujini odkrili nekaj milijonov evrov in ugotovili, da so ti računi odprti na ime Sanaderjevega tasta, starega in bolehnega moža, ki vztrajno zatrjuje, da ni nikoli potoval v tujino in seveda tam tudi ni odprl nobenega računa. Nerazumnost ravnanja nekdanjega premiera, ki je samo košček v mozaiku vsesplošne norosti pobesnele kaste, na Hrvaškem nastale v začetku devetdesetih let, je morda najbolje razvidna prav iz tega, da je brez najmanjšega sramu v svoje zločinske posle vpletel tudi številne družinske člane. Tako je zdaj videti, kakor da je njegov ostareli tast pravzaprav bogatunski lastnik nekaj stanovanj v Splitu in Zagrebu ter številnih bančnih računov.
Korak za korakom se nekdanji hrvaški premier spreminja v osebo, kakršna je v resnici in kakršne ni bilo težko prepoznati že prej - v spretnega manipulatorja in političnega demagoga, falota in hohštaplerja, ki je oblast izrabil zgolj za to, da je stregel svojim številnim malomeščanskim strastem.
Dragocene umetnine, med njimi tudi pet slik najbolj cenjenega hrvaškega slikarja Vlaha Bukovca, vredne približno pol milijona evrov, pa niso prekrivale le sten Sanaderjeve zagrebške vile, ampak so jih cel kup našli tudi v rezidenci v njegovem rojstnem Splitu, kamor se je bil ob koncu osemdesetih let vrnil ta propadli trgovec s pornografskimi fotografijami, ki jih je bil iz Avstrije pošiljal zagrebškim tednikom. Na začetku devetdesetih let se je takoj vpisal v Tuđmanovo partijo, ki se ji je obetala svetla prihodnost ropanja vsega, kar je bilo na Hrvaškem kaj vredno.
V splitskem stanovanju so menda našli celo umetnine iz bogatega fonda Mestnega muzeja, v katerega so neke noči vlomili; lopovi so odnesli dragocene razstavne predmete, vendar jih policija ni nikoli izsledila.
V glavnem, številnim pričam zbirateljske strasti bivšega premiera se je hitro razvezal jezik, vsak je kaj vedel, videl ..., zato je tudi sladostrastje javnosti, s katerim še dovčerajšnjega priljubljenega junaka danes vlači po blatu, nepopisno. Približno tolikšno kot sladostrastje njegove naslednice, ki je še tako rekoč včeraj posedala v njegovi vili, prav pod omenjenimi slikami, brez dvoma prepričana, da njen Ivo do njih ni mogel priti po zakoniti poti. Toda to je bil čas, ko je bila tudi gospa Kosor neka druga oseba, ki pa se je potem vendarle naglo preobrazila, izgubila spomin, predelala svoj življenjepis, vse v slogu nenehnih in nevarnih preobrazb istih ljudi, iste partije. Ki ima korupcijo v samem bistvu, v svojem programu; to je tudi razlog za komično navidezno prenovo Kosorkine vlade, torej za zamenjavo nekaj ministrov in prihod novih, pravzaprav starih partijskih primerkov, nestrokovnih, nesposobnih, vsekakor pa sprejemljivih in zvestih.
S tem bednim kozmetičnim posegom brez kakršnega koli načrta in programa je obubožana Hrvaška vstopila v leto 2011. Zato - kakor koli ironično se to sliši - ni prav nič nemogoče, da bodo ravno ti ogromni zneski z računov Sanaderjevega tasta v tujini skupaj z denarjem od kopice zaplenjenih dragocenih umetnin uporabljeni za letošnjo volilno kampanjo razbojniške tolpe HDZ, prav tiste, ki jo je ustvaril, šolal in v zločinske posle vpletel njen nekdanji vodja Ivo Sanader.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.