Ko namesto vsebine vladajo samo še podobe
Dežela dveh Pahorjev
© Tomaž Lavrič
Izbiranje osebnosti leta je bilo v časnikih v devetdesetih eno najbolj predvidljivih početij, saj je leto za letom zmagoval predsednik Milan Kučan. Letos so Delovi bralci izbrali pisatelja Borisa Pahorja, starosto, ki ima kaj povedati, saj uteleša celo stoletje, od požiga Narodnega doma v Trstu in pohoda fašizma pa do kolapsa prvih članic evropske unije. Mož je doživel ogromno, preživel celo nacistično taborišče in preganjanje komunistične partije Slovenije. Je eden tistih redkih person, ki ne poskušajo biti všečne za vsako ceno. Živi tako, da pove, kar misli. O piranskem županu Bossmanu misli vse najboljše, samo čudi se, kakšna je narodna zavest, da izvoli temnopoltega prišleka in ne domačina. In zato je bil deležen serije napadov, celo takih, da je rasist in da škodi slovenski skupnosti v Italiji. S tako strastjo tolči po Metuzalemu, ki predstavlja samega sebe in ni na čelu oblasti, spominja na klasični partijski refleks, s katerim so nekoč skozi uradna glasila napadali vsakogar, ki je podvomil v Titov prav.
Pri čemer Pahor ni politik, svojega mnenja o županskem izboru ni izrekel pred volitvami, torej se ni angažiral v predvolilni kampanji, ampak ga je navrgel v premislek mesece pozneje. Pahorjevi bodeči misli velja prisluhniti, tudi če se z no ne strinjamo. Vsaj v smeri: zakaj je SD izmed vseh možnih kandidatov izbrala prav nekoga, ki ne spominja na nobenega izmed njenih poslancev ali ministrov, ne samo po barvi, temveč po retoriki in nastopu? Izbor je bil sicer premišljen: izbrati nekoga, ki bo pobral glasove vseh teh, ki bi drugače ne podprli politika SD. Postopek, ki pripada politiki ustvarjanja imidžev in podob, na katere lovi volivce in javno mnenje.
Princip torej, kjer podoba zakriva vsebino. In ki se eklatantno pokaže v primeru postavljanja nove ministrice za lokalno samoupravo. Najprej smo doživeli komedijo, saj je premier Borut Pahor začel razmišljati o ukinitvi tega ministrstva in to prav v trenutku, ko je Desus predlagal Dušo Trobec Bučan za ministrski izbor. Predsednik vlade je še enkrat več degradiral stranko. Ko je namreč odstopil Matej Lahovnik iz Zaresa, se ni zagrel za to, da vlada ukine ministrstvo za gospodarstvo, ampak je jadrno povzdignil sekretarko Darjo Radićevo na ministrski položaj. Potem ko je spodbudil spopad med Desusom in Zaresom, pa je premier Pahor naenkrat spremenil barvo in postal konstruktiven, saj je naznanil, da je gospa Trobec Bučanova odličen poznavalec in da bo dober minister.
V istem času, ko vlada ukinja policijske postaje in ukinja porodnišnice po manjših mestih, je prejšnji minister Henrik Gjerkeš molčal in molči tudi njegova potencialna naslednica. Minister, ki naj bi bdel nad enakomernejših razvojem regij, v najbolj usodnem trenutku ne obstaja. Stvar, ki zadeva sukus njegove funkcije, se ga ne tiče!??
Vladavina premiera Pahorja deluje prav prek serije ministrov, ki so le izvrševalci njegove politike, ki mu služijo kot servilni uradniki, ne pa kot avtonomni ministri. Minister, ki v javnosti ne nastopa, ne brani svojega resorja, je le aparatčik.
Te dni je Umanotera naslovila zahtevo na vlado, da naj vendar začne vleči konkretno okoljsko politiko. Okoljski minister Roko Žarnič je pač naslednji teh neministrov. Če bi mu odvzeli ministrsko funkcijo in bi ljudi povprašali, s čim se ta mož ukvarja, bi večina ne imela pojma.
Poglejmo konkretno: kolikšna je onesnaženost zraka s trdimi delci v prestolnici v novem letu? Dan za dnem presega dopustnih 50 mg na kubični meter in to drastično: 2. januarja je merilna naprava obstala kar pri številki 208!!!!! Štiri krat več od mejne vrednosti, pri kateri v ameriških mestih razglasijo »action day«, saj gre za količine, zaradi katerih je lahko vsakdo deležen resnih posledic. In kaj počne minister Roko???
V akcijo je sicer stopil kmetijski minister Dejan Židan, saj je najavil nov elan, s katerim bodo po državi promovirali kupovanje in pridelovanje domače hrane. Indikativen je način, na katerega bo to storil. Na javnem razpisu bo izbral oglaševalsko agencijo, ki bo ljudstvo prepričevala v prednost domače hrane!?????? Če minister sam ni sposoben s svojo ekipo voditi politike, potem je nepotreben. Premier lahko po potrebi najame propagandno službo. Toda s tem se je vlada začela obnašati kot veliko podjetje, ki svoje izdelke reklamira, ne pa kot država. Politiki in ministri sami ne prestavljajo nič, saj ne delujejo več kot zgledi in primeri.
Zakaj je v Franciji tako uspešna zelena stranka Daniela Cohn-Bendita? Ker je najela najboljše PR strokovnjake? Nak, njeni politiki s svojim življenjskim stilom in s svojimi akcijami utelešajo ekološke ideje.
Pri čemer promocija a la Židan zgreši bistvo stvari. Pri hrani ni poanta, da je »slovenskega izvora«, ampak to, da je pridelana organsko, in da ne potuje daleč od kmeta do potrošnika. Dolga pot namreč implicira velike transportne porabe. Skratka, pri tej akciji ne gre za politiko spodbujanja zdrave prehrane, ampak za gospodarski nacionalizem.
Ko se oglasi starosta Boris Pahor o narodni zavesti, ga tolčejo s topovi kot ksenofoba, ko kmetijski minister Boruta Pahorja napove kampanjo domače hrane zoper tujo, daje vtis branitelja nacionalnih interesov.
Popolna ironija, ki jo v največji meri udejanja prav favoriziranje slovenskih gradbenih baronov, ki so v imenu nacionalnega interesa iz proračuna navlekli milijarde, rezultat pa je kolaps gradbeništva.
Poleg serije neministrov ima sedanja vlada seveda tudi kar nekaj močnih ministrov. Ena teh je policijska ministrica Katarina Kresalova. Na zadnji seji njene LDS je postregla z lepim retorično interpretacijo: prvi dve leti je vlada reševala socialne razlike, v drugih dveh bo poskušala Slovenijo popeljati iz težke gospodarske krize.
Le še eno prazno besedičenje. Če jo vzamemo zares in pogledamo, kako je vlada reševala socialne razlike, nam padejo v oči rezultati njenega dela. Direktor Merkurja Bine Kordež si je za vodenje podjetja izplačal takšne denarje, ki jih ne bodo dobile stotine odpuščenih. Sanjsko plačano delo za to, da je podjetje spravil v kolaps! In kakšna je razlika med gospodom Ivanom Zidarjem in njegovimi tisočimi zidarji? Politika gospe Kresalove, ki je skušala dve leti izničevati socialne razlike, je čisti fiasko. In zdaj pravi, da bo v naslednjem projektu gospodarstvo pripeljala iz krize?
Boris Pahor ima prav. S tem ljudstvom je nekaj narobe, če si pusti vladati s takimi puhlicami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.