Pravica vedeti
Od dneva holokavsta do protikadilskega dne
© Tomaž Lavrič
Ob svetovnem dnevu holokavsta so v »Kinu Šiška« organizirali spominsko svečanost. To je trenutek, ko na številnih krajih po svetu spregovorijo o nacistični eliminaciji Židov, o času popolnega brezpravja in sistematičnega pobijanja židovskega naroda. Vendar to ni memorialni dan genocidov na sploh, pojem holokavst označuje le hitlerjansko zgodovino pobijanja Židov.
Kdo pa je bil v Ljubljani govornik na spominskem dnevu? Preživeli taboriščnik in pisatelj Boris Pahor? Kdo izmed preganjanih Židov? Ali morda zgodovinar, ki proučuje to tragično usodo izraelskega naroda? - Noben izmed teh, kot najbolj poklicano govornico so izbrali policijsko ministrico gospo Katarino Kresal! In o čem je ta pripovedovala zbrani publiki? Mediji so izpostavili njeno svarilo, da besede o resetiranju države in napovedi velike volilne zmage SDS spominjajo na začetek nacizma. Skratka, gospa ministrica je pokazala na opozicijo in opozicijske kritike, ki s svojo retoriko soustvarjajo klimo, ki da generira bodoči holokavst!????????
Dan holokavsta je v Sloveniji uporabljen kot oder, s katerega je vladna predstavnica obračunavala z opozicijo! In uporabila partijsko retoriko, ki je nekoč sistematično zlorabljala pojem nacizma oz. fašizma, s katerim je vnaprej degradirala vse oblike rezistence partijski oblasti. Manipulacija v čisti obliki, ki jo je med drugim opisal pisatelj George Orwell v knjigi »Poklon Kataloniji«, ko je v Barceloni 1937 prosovjetski tisk obtoževal anarhiste, ki so se na fronti borili proti Francovemu fašizmu, da so v resnici plačanci fašizma!
Ta manipulantski diskurz, katerega značilnost je pervertiranje realnosti, je opazno zaživel tudi na drugih področjih aktualne vlade. Že leta je znano, da podizvajalci del na prekmurski avtocesti za svoje delo niso dobili plačila. Kako? Jih je mar opetnajstila država, ki je dala zgraditi prometnico, ne da bi plačala delavcem? Nikakor, država je prek »Darsa« bogato poplačalo izvajalca del SCT, vendar pa ta ni plačal svojim podizvajalcem. Dejstvo, ki je primer čiste kraje. Ivan Zidar in tovarišija je dobila od države plačilo, ga porabila za menedžerski odkup, najeta podjetja pa pustila brez plačila.
In to stanje je veljalo kot normalni tip poslovanja, noben minister, ne kriminalisti ne tožilci niso že ob prvi zaznavi te rabote pognali preiskovalnega stroja. Še več, premier Borut Pahor je kot osebni odposlanec pomagal Zidarju sklepati kupčije z Gadafijem.
Seveda tudi ta zgodba spominja na ustroj nacistične družbe, kjer sta obstajala višji arijski razred s svojimi pravicami, in brezpravni manjvredni ljudje, ki so jih utelešali Židje. Slovenski gospodarski red, ki ga je blagoslavljala vlada, pozna dva tipa podjetij: izvajalce in podizvajalce, pri katerem pa imajo slednji status drugorazrednih podjetij, katerih pravica je le to, da lahko upajo, da jim bo izvajalec kaj malega plačal. Če ne, potem pač propadejo, ali pa v ciničnem jeziku - sami so bili krivi, če so v lovu za poslom šli za podizvajalce!
Toda, kaj je krivda prebivalcev Notranjske, ki jim preti, da bo obrambna ministrica Ljubica Jelušič razširila vojaški poligon na Počku? Kot pišejo v peticiji, jim grozi, da jim odvzamejo obširna področja, ki bodo namenjena letalskim in tankovskim vajam. Zakaj v času miru jemljejo prirodo za vojaški peskovnik, pri čemer ignorirajo hotenja tamkajšnjega prebivalstva? V času, ko vlada planira krčitev bolnišnic in ko zaradi luknje v proračunu načrtuje, da bodo vsi zaposleni morali delati za upokojitev nekaj let več, je našla sredstva za dramatično razširitev vojaških poligonov, ki so pred ljudstvom zavarovani teritorij!!!
Da bo glavni borec za človeku, živalim, rastlinam, vodam in zemlji prijazno simbiozo, bi po nazivu pričakovali lik ministra za okolje. Toda po čem poznamo sanjskega ministra Roka Žarnića? Tokrat se je izkazalo, da vodi ministrstvo kot zatočišče odpadlih kadrov gospodarske in politične nomenklature. V svojem ministrstvu je zaposlil nekdanje vrhovne aparatčike »Luke Koper« in SCT, zdaj je presenetil s humanitarno zaposlitvijo zaradi alkoholiziranosti odstavljenega ministra Henrika Gjerkeša. V očeh ministra Žarnića: včeraj ekspert za regionalni razvoj, danes strokovnjak za okolje!????
Toda kako ravna prvi skrbnik okolja v praktičnih zadevah? - V Mežici, ki je kontaminirana s svincem, pravkar protestirajo, da jim ljubljanske centralne oblasti ne nakazujejo predvidenih sredstev za sanacijo uničene doline.
V Trbovljah je »Eko Krog« od ministra zahteval, da naj predstavi uradne podatke o stopnji onesnaževanja, ki ga proizvaja cementarna in sežigalnica »Lafarge«. Minister si je vzel mesec časa in nato sporočil ugotovitve: »Lafarge« mu žal ni predložil natančnih izsledkov, ker jih po zakonu ni dolžan. In minister Roko si je opral roke, zadeva je onkraj njegovih moči.
Zakaj pri Zevsu imamo potem okoljskega ministra? Ali ni vendar naloga države, da ščiti okolje, da je ona ta, ki poskrbi za natančne meritve, na osnovi katerih potem onesnaževalcem tudi jemlje dovoljenja za obratovanje?
Imamo očitno ministra, ki ne bere niti osnovne okoljske literature. Če bi posegel po knjigi Daniela Golemana »Ekološka inteligenca«, bi se lahko podučil, da je osnovni princip skrbi za okolje polna transparentnost. Da imajo državljani pravico vedeti, kakšne zdravju škodljive materiale jim prodajajo v vsemogočih izdelkih in kaj vse tovarne emitirajo v zrak, vodo in zemljo. Toda minister, ki skrbi za okolje, se s temi temami ne ukvarja. Celo starosta slovenskih psihologov prof. Vid Pečjak je na jesen življenja začutil to kot osrednje vprašanje, se vanj podrobno poglobil in napisal lucidno knjigo »Človek in ekološka kriza«. Toda minister si za asistenta raje izvoli odstavljenega politika regionalizma, kot da bi za svetovalca povabil profesorja Pečjaka.
Sicer pa okoljska naivnost nima meja. Po državi praznujejo dan boja proti kajenju cigaret in tako poslušamo tirade o grozljivem uničevanju življenj zaradi tobačnega dima. Goleman navaja medicinsko revijo The Lancet, ki je priobčila študijo, da je na Kitajskem izpostavljenost nekadilcev zaradi emfizma dosegla stopnjo 2 milijonov. Zakaj umirajo ljudje, ki sami nikoli niso prižgali tobaka? Zaradi zraka, nabitega s prašnimi delci, z avtomobilskimi izpušnimi plini in zaradi kemikalij.
V Ljubljani, kjer vihravo praznuje dan borbe proti kajenju, proticigaretni aktivisti niso organizirali niti ene demonstracije zoper permanentno škodljivo koncentracijo trdih delcev v zraku.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.