17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kolumna
Vlak na poti v raj
Iznajdba nove ideološke repatice
© Tomaž Lavrič
Po razglasitvi sodbe Ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o pokojninski reformi, je vlada doživela pravo metamorfozo.
Čeravno je od pusta že kar nekaj tednov, je premier Borut Pahor napovedal, da se bo spremenil v leva in da bo bil ogorčen boj z vsemi nasprotniki njegove reforme.
Doslej je veljalo, da so referendumske kampanje oblika ljudske demokracije, v kateri nasprotni strani prinašata argumente v gentlemanskem spopadu. Toda že pri referendumu o malem delu je vladni minister Ivan Svetlik začel s perfidno obtožbo študentskih funkcionarjev, da bodo denar za kampanjo namenili iz študentskih sredstev, torej bodo opetnajstili študentske kolege.
Namreč, kako pa ravna sam v identični situaciji? Iz denarja davkoplačevalcev je vlada namenila 100 tisoč evrov za propagando svojih stališč. Referendum je odločitev, v kateri so vlada in iniciatorji referenduma v istem položaju. Koliko je vlada namenila pobudnikom plebiscitarnega odločanja? - Drugih 100 tisočakov? Nič, financira samo eno stran - samo sebe. In to taista vlada, ki ima za seboj stotine plačanih uradnikov in dostop v prime time vseh osrednjih medijev. V spopadu Goljata z Davidom, se bo torej vladni Goljat boril kot lev.
Ni čudna potem drža državne administracije do pobijanja civilistov v Libiji, kjer Gadafijeve sile z raketami in letali bombardirajo mesta, ki so jih osvojili Libijci, ki hočejo demokratično družbo namesto diktature. Zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da Slovenija ne bo sodelovala v nobeni akciji zoper Gadafijev režim. Pahorjeva vlada torej podpira diktatorsko vladavino!????? Dno slovenske mednarodne politike. Ki ga kreira tudi predsednik Danilo Türk, ko pravi, da so to zadeve, ki naj jih uredijo sami Libijci. Ko je Miloševićev režim izvajal etnično čiščenje Kosova s tankovskimi brigadami in letali, torej superioren v vojaški moči, bi türkovska svetovna skupnost pilatovsko sklenila: to so notranje zadeve jugoslovanskih narodov!??
Na mikro ravni se pripravlja parlamentarni puč v glavnem mestu. Jankovićeva lista kani s svojo večino izglasovati spremembo mestnega statuta, po katerem o finančnih investicijah ne bodo več odločali svetniki na javnih sejah in v odprti diskusiji, temveč bo o denarnih zadevah odločil batjuška - župan. Mestno premoženje bo odslej v rokah glavarja Zorana Jankovića, ki bo kot libijski despot držal v rokah vse finančne odločitve. Protestirajo svetniki SDS, Jazbinškovi zeleni, celo mestni svetnik LDS temu oponira, Pahorjevi svetniki pa nič.
V državi velika podjetja zaradi glomaznih dolgov padajo eno za drugim, banke jim v brezupnih situacijah ne dajejo več kreditov. Vegrad, SCT in dolgi niz gradbenikov, pred tem Merkur, celo Pivovarna Laško komajda še izvleče manjši kredit. Skratka, padajo vsi razen enega. Fantomski »Grep«, ki je gradil stožiški stadion, je nedotakljiv. To je paradni konj slovenskega gospodarstva, ki mu namenjajo kredite zgolj na račun nojevskega upanja, da bo v času gospodarske krize v naslednjih letih zacvetelo novo trgovsko središče.
Še več, iz tega projekta rastejo novi nesmisli. Košarkarsko prvenstvo Evrope je sicer lep dogodek, toda zaradi njega nameravajo v Novem mestu poleg dveh dvoran zgraditi še mastodontsko tretjo.
V času, ko vlada tarna, da proračun ne bo prenesel sedanjega pokojninskega režima, se sama obnaša, kot da je starogrški kralj Krez. S tem, da si je premier omislil novega jockerja: francosko-nemški vlak. Naenkrat smo dobili čudežno vodilo, ki da bo razrešilo vse težave, ki bo kot zvezda repatica usmerjala vse nadaljnje korake. Še huje, vsako potezo varčevanja pri ljudstvu, bo odslej vlada utemeljevala z lovljenjem vlaka, ki pelje v evropska nebesa. S prizvokom: če hočete, da država prosperira, se morate odreči dosedanjih pravic.
Toda, kdo je premier Pahor? Je mar Mojzes, ki vodi ljudstvo čez puščavo do obljubljene dežele? Kaj ga legitimira, da bi mu verjeli, da njegove reforme vodijo v raj?
Še pol leta nazaj je vsak mesec odšel ob spremstvu kamer na sedež »Slovenskih železnic«, kjer je osebno urejal njihov razvoj. Rezultat - pol milijonski račun za brezplačno delo nemškega svetovalca in do pičice enak položaj SŽ. Vmes je premier Pahor očitno obupal, saj nam mediji več ne poročajo o njegovih obiskih železniškega vrha. Vrednost njegovega dirigiranja železnicam je enaka čisti ničli!
Predvsem pa ima pahorjansko vladanje pridih arabskega despotizma. Vladar je namreč ta, ki ima v rokah usodo nacije. Edino on lahko osebno rešuje usodna vprašanja.
Kaj pa ljudstvo?
Na Japonskem so vladajoči desetletja gradili atomske centrale in trdili, kako so varne, kako jih nič ne more ogroziti. Prebivalstvo je slepo verovalo, dokler ni posegla sila narave, ki je pokazala, kako je jedrska energija uničujoča ne le za naravo, ampak tudi za vzvišenega Človeka.
In predsednik slovenske vlade? Potoval je enkrat do Obame, drugič do Sarkozyja, da bi se dogovarjal o graditvi nove jedrske centrale na Slovenskem. Kot demiurg, nič pa o premisleku, da simbioza človeka z naravo zahteva bolj preudarno porabo energije. Da ni edini smisel nenehno povečevanje proizvodnje jedrskih in termo elektrarn. Za ceno nekaj energije več bo TEŠ 6 za pol stoletja devastiral zrak, jedrske elektrarne pa ...
Vprašanje, kaj lahko stori ljudstvo samo? V Mariboru so v okviru Mesta kulture pripravili projekt samooskrbe s hrano. Angažirali so ekologa Antona Komata, ki je izdelal enostavni plan, po katerem bodo prebivalce predela Tezno s hrano oskrbovali okoliški kmetje. Brez mega centrov, s pretanjeno samoorganizacijo, ki bo povezala anemične kmetije z lastnim distribucijskim sistemom in seveda s premišljenim planiranjem, ki bo pridelalo hrano za mestno prebivalstvo.
Utopični projekt? Ameriško mestece Sedgwick Maine je pred tedni razglasilo prehransko suverenost pri pridelavi mleka in mesa. Preprosto povedano - meščani so dosegli, da bo mesto izpeljalo samooskrbo s hrano. Zakaj bi jedli produkcijo prehranskih multinacionalk, če lahko uživajo v prvinskih okusih hrane? Pri čemer niso čakali, kaj jim bo prinesla Obamova vlada. Preprosto so sklenili življenje vzeti v svoje roke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.