31. 3. 2011 | Mladina 13 | Hrvaška
Cerkvena buržoazija
Klena v demagogiji in brez osnovne socialne občutljivosti ta elitistična združba ne vidi niti kančka svoje odgovornosti za splošni propad
Če bi se nagradno vprašanje glasilo, katera institucija je najbolj brezobzirna, socialno popolnoma neobčutljiva in slabša od vsake oblasti, bi večina Hrvatov odgovor izstrelila kot iz topa in vsi skupaj bi si razdelili nagrado. Če bi bili pri tem odkriti, bi se strinjali, da je to katoliška cerkev, ta edinstvena država v državi, čeprav, zanimivo, še nikomur ni padlo na pamet, da bi demonstriral pod okni njenih poslopij. Suhoparna govorica številk priča, da je bilo v Hrvaški od nastanka do danes komaj kaj zgrajenega, tovarne se podirajo, novih nihče ne postavlja, podjetja propadajo, z njimi pa tudi ljudje, le življenjska raven cerkve je v tem času zrasla do neslutenih višin. Božji hrami so se gradili vojni, krizi in revščini navkljub; pred časom, še sredi devetdesetih let, je bil v Splitu zgrajen tako imenovani »duhovni prstan«, kar dvanajst odvratnih betonskih stavb z ogromno kvadraturo v najlepših mestnih predelih. Znamenje posebne prenapetosti pa je poslopje Hrvaške škofovske konference, ki ga pravkar končujejo v elitnem zagrebškem naselju Ksaver.
Razkošna zgradba kilometrskih razsežnosti bo navsezadnje stala kar 16,5 milijona evrov ali 1500 evrov na kvadratni meter, čeprav strokovnjaki trdijo, da bi jo bilo mogoče postaviti že za pol manj denarja. Očitno to pač niso pravi strokovnjaki, saj niso seznanjeni z buržujskimi navadami in potrebami hrvaških cerkvenih mož, ki se jim je zdelo popolnoma samoumevno, da v času, ko državljani množično ostajajo brez dela in zaradi tega demonstrirajo na ulicah, njihovi dušni pastirji svoj novi dom obložijo s ploščami iz poldragega oniksa iz Irana, ki naj bi škofe in njihove goste ščitile pred »zahodnim in južnim soncem«. Seveda te plošče niso niti najmanj poceni, stale so kar pol milijona evrov. Omeniti je treba še panoramska dvigala, drag nizkoenergijski sistem gretja in hlajenja pa apartmaje, ki so takšni kot v hotelih s petimi zvezdicami.
Ciničen in prezirljiv odnos do javnosti, po katerem so hrvaški škofi najbolj znani, je mogoče jasno razbrati tudi iz trditve cerkvenega vodje, kardinala Bozanića, da se je osebno »zavzemal za preprostejši objekt, a so prevladale zahteve arhitektov«. Pa tudi iz podatka, da so delavci, ko se je gradnja končevala, delali celo ob nedeljah, čeprav je bila prav cerkev pobudnica zakona o prostih nedeljah in je ostro napadala korporativni kapitalizem, vse menda v imenu jemanja v bran delavskega razreda.
Medtem ko se ovčice potihoma zgražajo nad monumentalno cerkveno stavbo v Zagrebu, v obubožanem Kninu, mestu, kjer še od vojne ne deluje niti en proizvodni obrat, načrtujejo gradnjo razkošnega pastoralnega centra, vrednega več kot osem milijonov evrov. Groteskno simptomatično bo vzniknil točno na mestu, kjer je stala vojašnica JLA, da bi eno ideologijo dosledno zamenjala druga, brezposelni, napol sestradani prebivalci pa bi spet lahko uživali v prodajanju megle.
Klena v demagogiji in brez osnovne socialne občutljivosti ta elitistična združba ne vidi niti kančka svoje odgovornosti za splošni propad, čeprav je na podlagi spornega vatikanskega sporazuma, podpisanega še v Tuđmanovem času, prav cerkev deležna ogromnih sredstev iz državnega proračuna. Zaradi tega lahko gradi in razkošno živi, povsem odtujena od ljudi, kot nedotakljiv svet sam zase. Pri tem je seveda ves čas politično angažirana, vedno in izključno v imenu preteklosti. To vztrajno revidira, tako da je zdaj spet, skupaj z desničarskimi skupinami, razširila krila radikalnega nacionalizma in se populistično pognala v nov nevaren politični boj. Prav v imenu krvave preteklosti.
Že leta cerkev zanika vojne zločine Hrvatov, brani celo obsojene vojne zločince, naravnost črti mednarodno sodišče v Haagu, zato je zdaj s sebi lastnim izolacionizmom vse katolike pozvala k postu pred izrekom sodbe trem častnikom, pred haaškim sodiščem obtoženim hudih vojnih zločinov. Verniki torej do 15. aprila oziroma do izreka sodbe ob petkih ne bi smeli niti jesti niti piti. Stalna molitev med postenjem je seveda sama po sebi umevna. Na to spretno politično manipulacijo cerkve so se takoj odzvala združenja braniteljev in napovedala »vsehrvaško javno pričakovanje haaške razsodbe«, kar je v resnici samo drugo ime za obrambo zločinov in nove nacionalistične izgrede na trgih hrvaških mest. To bo še ena repriza podobnih izgredov, pri katerih sodeluje ogromna množica tako imenovanih braniteljev ali, kot se sami imenujejo, »osveščenih Hrvatov«, ki vsako obsodbo zaradi vojnih zločinov razglašajo za pregon vseh braniteljev, haaško sodišče pa za ekspozituro sovražnih centrov moči. Ker organizatorji trdijo, da ni mogoče vnaprej predvideti, kako se bodo »domoljubi odzvali«, ob obsodilni sodbi napovedujejo večdnevne nepretrgane proteste v središču Zagreba, policija pa pričakuje še eno »proščenje« z velikim varnostnim tveganjem.
Prihodnje dni Hrvate torej čakajo post, ki državljanom glede na življenjsko raven ne bi smel povzročati prehudih težav, vztrajna molitev za obtožene hudih vojnih zločinov, med katerimi bog ne daj, da bi omenili žrtve, potem pa prihod na ulice zaradi pravičnega boja proti vsem, ki so prepričani, da je treba vojne zločine kaznovati. Vladajoča elita napoved tega obskurnega cerkveno-braniteljskega performansa opazuje s tihim blagoslovom in nespametno verjame, da ves ta protihaaški in protievropski ulični nered ne bo vplival na zapiranje spornega poglavja o pravosodju in človekovih pravicah. S tem pa tudi na konec pogajanj z EU. Sicer pa, k vragu še Evropa, če nas noče, ne glede na vse nam preostaneta »vera v boga in hrvaška sloga«!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.