26. 5. 2011 | Mladina 21 | Uvodnik
Matlock ve
»Nič bistrega ni v tem, če si zabit.«
Glen Matlock, basist skupine Sex Pistols
Še dobro, da po svetu hodijo ljudje, kot je Matlock.
Ta trenutek ima uboga slovenska vlada - in uboga je mišljeno skrajno resno - zoper sebe res vse. Samo glavo pomoli ven, pa jo že vsi natulijo. Vsak takoj nahruli premiera Pahorja, kateregakoli ministra. Samo besedico izusti ta vlada, pa jo vsi poklopijo.
Seveda to velja predvsem za predsednika vlade Boruta Pahorja. Bodi že tiho, kričijo gledalci pred televizorji. Daj že mir, govorijo poslanci v državnem zboru. A bo že nehal, zavijajo z očmi ministri na seji vlade. Tako rekoč nihče ga ne prenese.
Seveda to ni presenetljivo. Toliko je govoril, toliko neprimernosti in nepotrebnosti je izrekel, da mora biti človek danes posebej zbran, obvladan in potrpežljiv, da mu še prisluhne. A težava je, da Pahor ta trenutek sploh ne govori več neumnosti. No, ne govori jih več toliko. Zadnji teden samo dve ali tri - med njimi pa eno res veliko, namreč tisto pohvalo SDS, češ da je boljša od sindikatov, ker ni dala pokojninske reforme na referendum, ampak ji samo nasprotuje. Dobro, še vedno govori neumnosti.
Ampak glede pokojninske reforme ima vlada prav, poleg tega pa smo državljani s to reformo še kar dobro prišli skozi. Lahko bi bila veliko ostrejša, pa bi ji težko ugovarjali. Vendar ni. A zdaj je vlada kot mulec, ki ga nihče ne prenese in ne posluša, tudi takrat ne, ko opozarja, da hiša, v kateri smo se znašli, gori. Tiho bodi, zagrmi z vseh strani, še preden mu uspe izustiti sporočilo.
A če se neumno obnaša Pahor, je odziv na njegove neumnosti v resnici le zrcalna slika iste neumnosti. Ko vlada sproducira filmčke z Urško Čepin, je to le pol slike. Mar ni medijski odziv na Čepinovo enako neprimeren? Gre za provokacijo. Čepinova je provokacija. Provokacija, ki kaže tej družbi, kakšna je postala. Morda bi bila to lahko celo dobra provokacija, če bi bila izpeljana v kakem drugem kontekstu - kot umetniški projekt nemara? No, naročniku v tem trenutku ni koristila. Nasprotno, še globlje ga je porinila, prav zaradi tistega, na kar je hotela opozoriti. Zadeva ni bila primerna. Pokojninska reforma pač ni stvar, pri kateri provociraš. Če pa to že počneš, se ti ne sme ponesrečiti.
Seveda je današnje stanje le etapa. In lažno je upanje, da se bodo razmere uredile z odhodom te vlade. Diagnoza stanja naše družbe se zato ne bo spremenila - saj se ni začela s to vlado, le kriza je stanje še bolj zaostrila, vse skupaj pa je postalo samo še bolj grobo. To stanje v resnici traja že vsaj od leta 1994 - torej od leta, ko je Janez Janša postal zaradi razrešitve s položaja obrambnega ministra dokončno jezen. Pa ne da je Janša vsega kriv - a od takrat je slovenska politika bojno polje, z njo pa vsa Slovenija. Za normalizacijo ne bo dovolj Pahorjev odhod - kot tudi on ni tako nenormalen niti slab premier, kakor se v tem splošnem katastrofizmu morda zdi. In seveda Janša na oblasti ne prinaša odrešitve. Daleč od tega.
Nič ni bistrega v tem, da si zabit. Slovensko prebivalstvo bi moralo temu dolgotrajnemu poskusu pobebavljanja reči ne. A začne se s tem, da ne veš, kdo je Urška Čepin, da ne gledaš bebavih resničnostnih šovov in talentnih tekmovanj. Odstotki gledanosti teh oddaj so pri nas odstopajoče visoki. Mediji seveda s tem nimajo nič, kajne? Kot nimajo nič z Urško Čepin, ki jim je ta teden priletela nazaj, točno taka, kot so jo ustvarili. In so bili zgroženi. Seveda.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.