2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kolumna
Sprevržene solidarnosti
Od referendumov, regresov, humanitarnih organizacij, množičnih grobišč pa do eliminacije glasu nasprotujočega
© Tomaž Lavrič
Nekoč najmočnejša stranka LDS je imela svoj volilni kongres, na katerem so izbirali predsednika stranke. Prvi mož Državnega sveta in nekdanji poslanec Blaž Kavčič je predlagal korenite reforme delovanja stranke, bolj asketsko postopanje funkcionarjev in izrazil zaskrbljenost zaradi velikega dolga stranke. Toda gladko je zmagala dosedanja predsednica Katarina Kresalova, ki je vtisnila najmočnejši pečat. Pojavila se je namreč z novo frizuro in njena prenovljena podoba je bila tokrat najodmevnejše sporočilo liberalcev. Stranka, ki velja za podpornika izbrisanih in istospolno usmerjenih, tudi tokrat ni med svoje vrhovnike pripustila nikogar iz vrst gejev, lezbijk ali izbrisanih. Vse ostaja enako, sprememba je le v pričeski predsednice.
V predreferendumskem času, ko vlada oznanja, da državi grozi polom, če državljani ne bodo varčevali pri pokojninah in delali dlje, pa glavni udarec ni prišel iz vrst pobudnikov referenduma. Največja banka NLB bo svojim zaposlenim plačala orjaške regrese, enako pa tudi ljubljanska občina svojim uradnikom. Vlada je najprej nekaj robantila, potem pa je premier Borut Pahor pojasnil: pravno je vse v redu, gre samo za neokusno potezo, ki jo lahko moralno obsojamo. Prvi mož vlade se obnaša kot nadškof, katerega edina moč je moraliziranje.
Stvar je v resnici usodna za državno prihodnost. Slovenija se spreminja v paralelno skupnost. Imamo banko, ki jo rešujejo s pomočjo proračuna davkoplačevalcev, in občino, ki je rekordno zadolžena, da nima denarja niti za obnovo cest. Toda zakon je na njuni strani in njun personal ima pravico do privilegiranih bonitet. Kaj pa delavci Vegrada, SCT-ja in drugih podjetij, ki so v stečaju? Ti ne da ne dobijo niti minimalnega regresa, pod vprašajem so celo njihove zaslužene plače. V čem je razlika? NLB ter občina Ljubljana navkljub slabemu poslovanju ne gresta v stečaj. Še več, za njune zaposlene veljajo pravila kot v času prosperitete. Pod Pahorjevo vladavino je torej porušena temeljna mera za enakopravni položaj državljanov, medtem ko je pojem solidarnosti praktično odpravljen.
Rdeči križ na primer je izvolil novo vodstvo. Humanitarna organizacija, v katero prispevajo pomoč in svoje delo mnogi prostovoljci in ljudje sočutja, ima več kot polmilijonsko izgubo. Kako? - So tako povečali delitev paketne pomoči, da so se huronsko zadolžili? Nak, dolg je nastal pri izgradnji novega hotela, ki ga financira Rdeči križ. Če je pod razvpitim Mirkom Jeleničem slovel po izgubljenih posojilih poslovnežem, se je sedaj vštel z gradbeno investicijo. A kako je to mogoče?
Enostavno, poglejmo le imena njegovih načelnikov? Zdaj je RK vodil Janez Pezelj, nekdanji politik LDS, bivši sekretar vlade in županski pretendent. Mož, ki je bil pred tem vse, razen humanitarec. Sedaj ga je zamenjalo novo ime dr. Danijela Starmana. Tokrat prvinski lik človekoljubja?
Gospod je načeloval zdravstveni zavarovalnici Triglav, od koder so ga odstavili zaradi konflikta njegovih osebnih interesov. Mož je sicer uspešni lovec na funkcije: prvi med humanitarci je sočasno tudi predsednik »Avto moto zveze Slovenije«. Reč je prignana že do absurda: za Rdeči križ je postalo nedopustno, da bi ga vodil kdo, ki je v življenju poznan po humanitarnem delu.
S človekoljubjem se sicer ukvarja trojica, ki je ob svojem delu izdala tudi knjigo »Huda jama - skrito za enajstimi pregradami«. Zgodovinar Tone Ferenc, kriminalist Pavel Jamnik in rudarski inženir Mehmedalija Alić zdaj opozarjajo, da je v rudniškem rovu Huda jama še naprej zagrebljenih tri tisoč pobitih ljudi, za katere se je Pahorjeva vlada odločila, da jih ne identificira niti ne pokoplje v grobovih. Resda je gospodarska kriza, toda ena temeljnih človekovih pravic je, da kot mrlič leži vsaj v grobu. Ne glede, ali se nas to osebno tiče ali ne, ali smo simpatizerji Titove oblasti ali ne, nimamo pravice trditi, da je za pobite najbolje, da še naprej ležijo zakopani v rudniku! Rudnik pač ni grob, je skrivališče, kamor so jih odvrgli njihovi krvniki. Tri tisoč ljudi ima vsaj deset tisoč sorodnikov. Celo v Ruandi v množičnih grobiščih identificirajo mrtve in jih polagajo v grobnice. Slovensko javno mnenje ki je sicer zelo sočutno do žrtev v Srebrenici, je ignorantsko do Hude jame. Netolerantnost in pieteta do nasprotnikov komunističnega režima pa vztraja v novi obliki tudi v najbolj moderni politiki.
Zadnjič je zasedal mestni svet v Ljubljani. Svetniki, ki so prihajali v dvorano, so morali eden za drugim mimo peterice varnostnikov, ki so preverjali, če med njimi ni tudi nepravi obraz. So iskali terorista ali poklicnega morilca? Ne, čakali so na Miho Jazbinška, ki mu po ukazu župana Zorana Jankovića niso dovolili vstopiti.
Kakšen hudododelec pa je Jazbinšek? Je mar s palico lopnil ljubljanskega glavarja, ali pa morda naročil mestnemu pretepaču, da ga ubije?
Nak, svetnik zelenih je vztrajno opozarjal na županove zlorabe in zakrivanje podatkov o načrtih za gradnjo plavalnega kompleksa Ilirija. Tema, ki zadeva vse meščane, tema, ki bi morala biti vsebina javne diskusije, ima status ljubljanske Al Kaide.
Do nedavnega je veljalo, da so parlamentarni in svetniški besedni spopadi predpogoj demokratičnega duha. Toda, da bi preprečil pojavitev svetnika na seji, je župan Janković najel četo varnostnikov, ki so potem branili njegov duševni mir!!!
In kaj je bila ta zgodovinska odločitev svetnikov? Sklenili so, da bo mesto gradilo olimpijski bazen, če jim bo Evropska unija podelila 30 milijonov pomoči!!?
V resnici popolni kolaps mestne politike, ki sama ni več v stanju obnoviti niti enega plavalnega bazena. Še več, celo veliko manjšega projekta, kot je obnova kopališča v Vevčah, se ne loti. Ne odgovori niti na ponujeno prodajo zapuščenega objekta.
Župan Ljubljane Janković čaka na humanitarno pomoč Evropejcev. Najbogatejše slovensko mesto je tako postalo prestolnica nerazvitih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.