7. 7. 2011 | Mladina 27 | Uvodnik
Janez ni Angela
Janez Janša ima prav. Slovenija je res podobna Grčiji. A ne zaradi tega, ker bi bile njene finance v enakem stanju. Ker niso. Dve možnosti sta. Da Janša res premalo ve, pa pač po gostilniško kvasi. Druga možnost je, da ve in da podatke pozna, pa zavestno laže. In čeprav se zdi drugo veliko bolj verjetno, tudi prvo ni čisto izključeno. Poglejte, ta človek verjame, da to deželo še vedno vodijo komunisti, nadtalni in podtalni. Zakaj ne bi torej res verjel, da je stanje slovenskih financ enako stanju grških?
A to ne pomeni, da nima v nečem vseeno prav. Grčija ima vodjo opozicijske konservativne stranke Nea Demokratia Antonisa Samarasa. Ki je pripravljen rušiti vse protikrizne pakete vlade in si s tem dvigovati priljubljenost pri volivcih - pa čeprav evidentno dela škodo prav državi, ki naj bi jo že kmalu vodil in ki naj bi jo tako ljubil. Evropski konservativni kolegi so ga moledujoče prosili, naj vendar podpre reformni program socialistične vlade, sicer ne grozi samo Grčiji insolventnost, temveč tudi padec evra in celo zlom gospodarstva. Ne, je vseeno rekel Samaras. Zveni znano?
V tem smislu je pomenljivo brati o zaskrbljenosti Nemcev, v kakšni družbi populistov se je znotraj kluba evropskih konservativnih ljudskih strank znašla Angela Merkel. To ni družba za nemško kanclerko. Nemcem je nerodno. Še več: nemškim konservativcem je nerodno. Ko opazujejo, v kaj se spreminjajo evropski konservativci, vedo, da to ni dobro. Ali kot je napisal Spieglov novinar Christoph Schult: ko se zbere vrh Evropske ljudske stranke, Angela Merkel le stežka najde prostor, na katerem ne bi imela nobenega zloglasnega soseda pri mizi.
In na to je danes treba opozarjati. Slovenija je le še ena od držav, ki se po vseh napovedih prihodnjih volilnih izidov pridružuje neopopulizmu, ki skozi konservativne stranke prevzema in vodi Evropo.
Pri čemer je položaj absurden. Bolj ko ljudje zahtevajo v resnici socialne, če želite socialistične reforme, reforme iz držav za podjetja v družbe za prebivalce, reforme, ki bi šle stran od neoliberalizma, ki na prvo mesto postavlja rast za vsako ceno, bolj so prav populisti tisti, ki znajo tem željam skozi svoje obljube najbolj ustreči. Pa čeprav v resnici ponujajo rešitve, ki so v svojem bistvu ravno diametralno nasprotne željam ljudi. Levica ostaja v realnih razpravah, v realizmu, je torej izgubljena, ker v resnici preprostih rešitev ni, pa to tudi govori, pri čemer dlje od drobnih popravkov sedanjega ne pride, populisti iz konservativnih strank strežejo s prikupnimi ponudbami. Samo še počakati bo treba, pa bo kakšen prišel z idejo, da bo znižal ceno bencina za deset odstotkov (ah, se je že zgodilo).
Že leto dni na primer pri nas vse resne raziskave kažejo, da si ljudje želijo neke nove politične iniciative, da so naveličani starih, levih in desnih. In to govorijo predvsem liberalni, levi volivci. Je na podlagi tega nastala kakšna iniciativa v brez dvoma potentnih akademskih krogih, ki znajo artikulirati državljanske pobude? Ne. Je nastala iniciativa v krogu socialnih delavcev, sindikalistov, civilne družbe? Ne. So se povezale upokojenske in mladinske organizacije, naredile nadgeneracijsko alianso za prihodnost? Ne. Namnožilo pa se je polno nekih evidentnih derivatov SDS, ki dejansko uspešno zasedajo prostor (javni in medijski), nastal med politiko in družbo. Pa četudi gre za prežvečene koncepte, najbolj znan produkt tega je Zbor za republiko, v Sloveniji prav preoblečenci danes že prevzemajo ta prostor. Pa ne gre za to, da bi ga dejansko lahko zasedli. Le da je zdaj teh navideznih ponudb drugačnega že toliko, da morebitna res sveža in potencialno močna težko pride do izraza. In to je tudi namen.
Veliko se jih je izreklo za novo politično organiziranje v zadnjem času, znanih in močnih osebnosti. A kot da vsi čakajo nekoga, da bo to delo opravil namesto njih. Ni ga. O sebi govorijo. Le sami lahko to izpeljejo. Seveda je to težka naloga. Tudi zato, ker je sedanja situacija takšna, da se ves čas ustvarjajo lažna pričakovanja. In prva naloga tistega novega bi morala biti, da opravi s temi pričakovanji. Še dolgo ne bo tako, kot je bilo. Svetilnike in cenejši bencin obljubljajo drugi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.