Prevod prevoda

Bernard Nežmah

9. 9. 2011  |  Mladina 36  |  Pamflet

Za 19. stoletje je bila značilna politična borba, v kateri so slovenski politiki zahtevali, da se sodni procesi vodijo v slovenskem jeziku. Konec 20. stoletja so vojaška sodišča na Slovenskem slovenskim obtožencem sodila v srbohrvaškem jeziku. Leta 2011 pa v neodvisni Sloveniji tožilec v zadevi »Patria« predloži dokumente, ki so iz finščine prevedeni v angleščino.

Na sojenju vojnim zločincem v Haagu je že leta samoumevno, da dobijo denimo srbski obtoženci prevode vseh dokumentov v srbskem prevodu.

Tu ne gre le za spoštovanje do jezika države, ampak za jasnost in razumljivost gradiva. Obtoženci, odvetniki, tožilci in sodnica naj bi se spopadali na osnovi slovenskega prevoda angleškega prevoda finskega originala!?? Celo pri podnaslavljanju filmov se distributerji trudijo, da dobe prevajalce, ki prevajajo iz originala, zakaj prevod prevoda povzroči definitivno popačenje in predrugačenje izvornega besedila. V procesu desetletja pa naj bi iskali resnico prek približkov?

In s čim je svojo potezo opravičeval prvi tožilec Andrej Ferlinc? Rekel je, da je prevod drag in je zato naknadno prosil sodišče, da naj ono pokrije del stroškov. Nato pa se je javil kar pravosodni minister Aleš Zalar, ki je razglasil, da denar ni problem, da bodo še videli, iz katere pravosodne mošnje bodo vzeli sredstva.

Groba politizacija ministra, saj poskuša s svojo intervencijo opravičiti napako tožilca. Na sodnih procesih so se namreč tožilci doslej držali postave, po kateri so spise prilagali v slovenskem jeziku, ne da bi na razpravah jadikovali in moledovali sodišče, naj jim vendar ono krije prevajalske storitve.

Slabo spričevalo za pravno korektnost, če sojenje peterici poteka mimo tradicionalnega pravnega reda. In enako slaba luč za sodnico, ki sodi v razpravni dvorani, v kateri odvetniki nimajo stolov in miz.

Toda, ali to pomeni, da je sodnik oz. tožilec že sam po sebi insuficienten?

Isti Janez Janša, ki je eden izmed peterice obdolženih, se je na sodišču v istem tednu pojavil kot tožnik zoper podpredsednika LDS Slavka Ziherla. Psihiater Ziherl je pred časom izjavil, da je vstopil v politiko zato, ker da je Janez Janša s svojo politiko ogrožal občečloveške vrednote. Predsednik SDS ga je kajpak tožil zaradi žalitve, sodnik Aljoša Žorž pa je pred začetkom procesa skušal antagonista spraviti med seboj. In dosegel je nemogoče - politika sta se poravnala. Gospod Ziherl je namreč pojasnil, da s tem, ko je dejal, da Janša ogroža občečloveške vrednote, ni meril na Janšo, niti ga ni hotel žaliti, ampak je v resnici kritiziral premiera Boruta Pahorja. Če prevedemo v slovenščino: s tem, ko je dejal, da Janša ogroža občečloveške vrednote, je rekel, da Borut Pahor ogroža občečloveške vrednote!????

Sodniku Žoržu je torej uspelo, da je dobil od politika in psihiatra Ziherla brezplačni prevod Ziherlovih besed, ki pa pomeni takšno pomensko akrobacijo, da jo je povsem mirno sprejel celo tožnik in vodja opozicije.

Pred obiskom nemške kanclerke Angele Merkel je SDS objavila komunike, v katerem je opozarjala, da komunistične sile na Slovenskem spet prevzemajo oblast. Kot dokaz so navedli promocije sodnika Masleše, tožilca Fišerja, nagrado Ertlu, kovanec s komandantom Stanetom etc. Nanizali so simbolne in nominalne podobnosti, pozabili pa so na pomembnejše materialno delovanje partijske oblasti, ki se je utelesilo v gradnji TEŠ 6.

Kaj za vraga pa ima termoelektrarna s komunizmom?

Preprosto, še preden se je vlada oz. parlament odločila, da da garancijo za najetje milijardnih posojil, so se začela dela, »operativci so medtem porabili za 400 milijonov evrov, stvar je na četrt že zgrajena, v situaciji fait accompli je odločanje praktično onemogočeno. Predstavljajo nam celo sliko, po kateri bi ustavitev projekta pomenila 1,8 izgubljene milijarde. Enostavno povedano, še preden bi začeli o zadevi presojati, imamo nemogočo izbiro: ali plačamo dobri dve milijardi in zraste TEŠ 6, ali pa izgubimo slabi 2 milijardi in ne zraste nič.

Zdaj pa pozor: o odločitvi za največjo državno investicijo sploh niso odločali niti razpravljali najvišji predstavniki ljudstva v parlamentu in v vladi; reč je tako nadpomembna, da je tekla po nevidnih kanalih.

In kje je tu komunizem? Sociolog in partizan Josip Županov je napisal knjigo »Zaboravljeni rat« (1998), v kateri je analiziral tehnologijo partijske oblasti. Na partijskem sestanku borcev bataljona med drugo vojno so imeli na dnevnem redu usodne točke, kot so bile: položaj na bojišču, vloga partije v družbi, gradnja komunističnega reda. O njih so govorili partijski funkcionarji, medtem ko so navadni borci molčali in jim pritrjevali. Odprta diskusija in živahna polemika pa se je razvila šele pri točki razno, pri nesmiselnem vprašanju: ali bo Turčija vstopila v vojno?

Skratka, partijski sistem je deloval tako, da o usodnih odločitvah ni sprožil svobodne in javne debate, niti ni iskal modrosti med največjim delom članstva, kaj šele pri večini, ki ni bila pripadnik komunistične ideje.

Fenomen TEŠ 6 poteka po istem vzorcu izvršenih dejstev, ki potekajo v krogih nomenklature mimo običajnih postopkov demokratičnega odločanja. A ni edini. Časnik »Finance« je pred tednom pisal o zadolženem podjetju »Grep«, ki je gradilo stožiške stadione. Od bank v državni lasti so dobili že več kot 100 milijonov kredita, za preostalih 15 milijonov pa bi morali poprej najti 15 milijonski vložek zasebnega partnerja. Največje banke, ki celo prosperitivnim podjetjem ne dajejo posojil, so na tem, da »Grepu«, ki jim je dolžan 100 milijonov brez vidnih izgledov, da jim jih kdaj povrne, zdaj primaknejo še 15 novih. Druga podjetja v podobnem položaju gredo pač v stečaj. Toda, tod vse poteka v tišini, skrito in mimo zakonov svobodnega trga. Ta pač predpostavlja, da podjetja v podobnem položaju banke obravnavajo podobno.

Sicer pa na poslednji zlom racia kaže peripetija ob iskanju ministra za kulturo. Potem ko je Jožef Školč napovedal, da odstopa od kandidature, ker da je vlada kulturi vzela prevelik del proračunskih sredstev, se je čez noč našel junak. Poslanec SD Samo Bevk pravi, da se bo žrtvoval za dobro države in rešil kulturo. Kakšne pa so njegove kompetence? Mož je 15 let poslanec, prej bil župan Idrije, v zadnjih 20 letih pa je bil povezan s kulturo s tem, da je na začetku devetdesetih vodil poletno prireditev »Grajskih večerov«. Koga pa kulturni ekspert Bevk zamenjuje na mestu kulturnega ministra? Ta hip vrši to funkcijo dr. Boštjan Žekš, mož, ki je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predstojnik Univerze v Novi Gorici in minister brez listnice za Slovence po svetu. A tako kompetentna persona je za premiera Pahorja uporabna le kot vladna maskota, medtem ko kulturnega ministra najdeva med politiki svoje stranke.