Zmajček Kokos

Nemška 3D-animacija, ki predšolske otroke tako ljubi, da jim postreže z najbolj upehanim klišejem – z zmajčkom, ki ima premajhna krila, a dela vse, da bi bližnjim in daljnjim dokazal, da je konkurenčen. Zelo mehanično – in zelo nemško. Z Angelo Merkel v prvi vrsti.

Cerar je gol

»Ko imaš opravka s tako velikim številom ljudi, moraš biti previden, kako jih opišeš,« je v prispevku o največjem številu migrantov in beguncev po drugi svetovni vojni v svoji poznovečerni oddaji Last week tonight na HBO v nedeljo dejal britanski komik John Oliver. Njegov nasvet bi prišel še kako prav slovenskemu predsedniku vlade Miru Cerarju, a je bila satirična oddaja žal na sporedu nekaj dni prepozno.

Idila

Idila je kot Slovenija: stalno letijo glave, čreva, perje in možgani, stalno so si vsi v laseh, stalno si gredo vsi na živce, stalno bi vsi najraje vse pobili, vmes so pa tudi mirni, lepi trenutki, saj veste, sprehodi v prečudoviti naravi. In ko pride čas za sprehod po gozdu in soočenje z grozo slovenske idile, ne more nihče reči, da je nedolžen, še najmanj štirje mestjani, modni fotograf (Sebastian Cavazza), altruistična stilistka (Manca Ogorevc) in dve manekenki, cinična alternativka (Nina Ivanišin), in clueless blondinka (Nika Rozman), ki se – iščoč “top lokacijo” za svoj fotošuting – pasejo v osrčju samobitnih planjav, pojočih gora in šumečih gozdov.

Zgodbe iz sekreta

Leta 1991, ko so bili Azra (Tijana Zinajić), Jurček (Gregor Zorc) in pesnik (Primož Pirnat) še najstniki, so si obljubili večno zvestobo, toda 20 let kasneje Zemlje niso ustavili – Azra, konceptualna umetnica, joče, Jurček, zdravnik, bi bil raje gej kot oče, pesnik, še vedno pesnik, pa je prekarec.

Marsovec

Polet na Mars bo naslednja velika stvar, naslednji giant step za človeštvo. To bo podvig stoletja! Da se pripravljajo, smo slišali. Urijo jih – tu in tam. V podzemskih jamah, puščavskih kupolah, resničnostnih šovih. Slišali smo tudi, da bo to enosmerno potovanje – trip brez vrnitve. Tisti, ki bodo šli na Mars, se bodo morali sprijazniti s tem, da bodo tam, na Marsu, tudi umrli. Poti nazaj ni! Slišali smo, da že iščejo prostovoljce, ki bi bili voljni umreti na Marsu. Celo videli smo jih – drug za drugim so ponavljali, da se bodo s tem izpolnile njihove sanje. Videti Mars – in umreti!

Volčji totem

Če hočete videti, kako je izgledala kitajska “kulturna revolucija” Bogu za hrbtom, potem si poglejte Volčji totem, v katerem mladega, vnetega, partijskega študenta Chena (Feng Shaofeng) pošljejo v Mongolijo, da bi “kultiviral” in “revolucioniral” vsega hudega – divjine, odrezanosti, zakotnosti, nerazvitosti ipd. – vajene domačine.

Pripravnik

Zdaj, ko je 70-letni Ben (Robert DeNiro) upokojen in vdovec, se lahko vrne na delo. To je premisa komedije Pripravnik, ki bi jo lahko slovensko ministrstvo za delo vrtelo na shodih in izletih društva upokojencev.

S kitaro na ti

Prejšnji petek smo se odpravili proti Gorenjski, in sicer v Škofjo Loko, kjer se je tisti večer začenjal vse bolj znani in cenjeni festival In memoriam prof. Peter Hafner. Tokrat so ga pripravili že sedmič in tako spet počastili spomin na pokojnega profesorja matematike in škofjeloškega glasbenega entuziasta prof. Petra Hafnerja, ki je generacije mladih navdušil za dobro glasbo. To dokazuje tudi festival v njegov spomin, saj iz leta v leto ponudi svežo in aktualno glasbeno produkcijo.

New Order: Music Complete

Čeprav se je po izdaji albuma Waiting for the Sirens’ Call (2005) zdelo, da New Order svetovni javnosti nima ponuditi ničesar novega več, in če k temu dodamo še dejstvo, da sta se stebra skupine, Bernard Sumner in Peter Hook, vse bolj razhajala glede usmeritev na nadaljnji skupni poti (kar je nazadnje pripeljalo do Hookovega odhoda in razpada skupine), se britanski predhodniki postpunka ter številnih elektronskih in plesno usmerjenih žanrov zdaj vračajo v velikem slogu. In kot je bilo pričakovati, brez Petra Hooka.

Ursula K. Le Guin: Drugi veter

V Tolkienovih fantastičnih svetovih so ženske bolj ljubice ali matere, pri Le Guinovi so drugi pol – napol zmaji, obdarovane s svojim mankom, ki jim daje skrivnostne sposobnosti, drugačne od tistih, ki jih imajo magi in celitelji vseh vrst. Nasploh se ji pozna odraščanje v antropološki družini, njena družba je hierarhično zelo razplastena, polna magijskih šol v opreki, tudi pri uporabi in zlorabi starih, htonskih sil, pri uravnavanju Ekvilibrije, zelo taoističnem pojmu, sta oba spola komplementarna. Eni so specializirani v eno, drugi v drugo smer. To je družba, kjer vsaka niša podpira svoj vogal, kjer moškemu ni treba vseh, ženski pa preostalih treh.

Žiga Valetič: Smeh in smrt

Navedene štiri teme je težko konsekventno povezati. A esejistični slog pač omogoča, da končajo v eni knjigi, zakaj vezivo ni vsebina, temveč avtor. Navsezadnje tudi slovenščina, ki pozna isti pokončevalni morfem v besedah hu-mor in samo-mor.

Tiha zmaga

Vedno je dobro pogledati televizijsko oddajo, ki ponuja pogled na življenje iz druge perspektive in nas sooči z lastnimi predsodki. Takšen je tudi dokumentarni film Televizije Slovenija Tiha zmaga, portret gluhega košarkarja Mihe Zupana, posameznika, ki mu je uspelo zrušiti bariero med svetom slišečih in neslišečih tako, da je sam postal most med obema.

Everest

Kdor ni alpinistični insajder, je pa pred leti videl film K2, ki ga je posnel Franc Roddam, ve, da je sestop s K2 zahtevnejši in nevarnejši od vzpona nanj. Ko po vseh mukah prideš do vrha, se muke šele začnejo.

Sprehod po gozdu

Ko intervjuji postanejo pogrebi, je treba na pot.

Popoln dan

Ko se začne vojna, ni razloga za paniko – pomoč je že na poti. Toda ko humanitarci dospejo, se izkaže, da kaj dosti ne morejo – vojna jih presega, življenj ne morejo rešiti.

Temačni kraji

Nekatere obsedajo sličice bejzbolistov, druge trači, tretje pa umori. In Libby Day (Charlize Theron), edino preživelo družinskega pokola, ki se je pred skoraj tridesetimi leti zgodil v neki kansaški vukojebini, obiščejo člani “Morilskega kluba”, nočni friki, amaterski detektivi, obsedenci s skrivnostnimi, šokantnimi, grizlijevskimi morijami, konspirologi, ki jih vodi mali entrepreneur, lastnik dveh laundromatov (Nicholas Hoult), in ki ne verjamejo nobeni “uradni” verziji, zato tudi ne verjamejo, da je Libbyjino družino – mater in dve sestri – tisto noč pobil Ben (Corey Stoll), Libbyjin “satanistični” najstniški brat, ki zdaj, že skoraj 30 let, trohni v ječi.

Labirint: Pogorišče

Ko Thomas (Dylan O’Brien), glavni junak Labirinta in lider apokaliptične multi-kulti druščine, ki se skuša prebiti iz labirinta, postoka, da ima dovolj bežanja, vemo, da so to le prazne marnje, približno tako kot fraza “Prestar sem za to sranje”, ki jo je v franšizi Smrtonosno orožje ponavljal Danny Glover, alias Roger Murtaugh.

Mun, varuh Lune

Otrokom, ki se sprašujejo, kdo naredi noč in kdo prižge sonce, bo odgovorila francoska animacija Mun, varuh Lune, v kateri noč – in sanje, se razume – varuje Mun, mali favn, ki pa dinamiko dneva in noči nehote poruši, tako da mora poskrbeti za sanacijo, ki jo dodatno ogroža Nekros, pošastni ugrabitelj sonca, kršitelj naravnega reda in znanilec podnebnih sprememb, tako vsiljiv, kot je tale elegantna superprodukcija nevsiljiva.

Battles: La Di Da Di

Leta 2011, ko je newyorški trojec Battles nastopil v Ljubljani, se nam je v recenziji koncerta med drugim zapisalo, da je to bend za novo tisočletje. S tem nismo namigovali na to, da morebiti povzema stereotip bendov, ki glasbeno dogajanje krojijo zadnjih petnajst let, pač pa na to, da bi s svojo pojavnostjo, koncertnim pristopom in glasbo pravzaprav moral postati zgled drugim, ki se ne znajo ali pa nočejo odlepiti od predvidljivih, zastarelih obrazcev. Ja, trojec se nerad ponavlja. To je dokazal z obema prejšnjima albumoma in to potrjuje tudi z novo ploščo La Di Da Di.

Rabi Džaber: Mehlisovo poročilo

Mehlisovo poročilo, ki je priskrbelo naslov za roman o Libanonu in še posebej o Bejrutu, je dokument komisije pod vodstvom nemškega preiskovalca, katere naloga je preiskati atentat na nekdanjega libanonskega premiera, ki so ga hkrati z njegovo varnostno karavano razstrelili, potem pa poklicali mednarodne arbitre in preiskovalce.

Hans Belting: Faces: zgodovina obraza

Bo torej vsebina zgodovina enega obraza ali vseh obrazov v zgodovini? Avtor izbere pot, na kateri pobira material iz tisočletij ohranjenih podob obrazov, mask, posmrtnih mask in lobanj. Kiparstvo, slikarstvo, filozofija, umetnostna zgodovina, jasno gledališče in v sodobnosti fotografija, film, televizija in medijska facialnost, politika in reklama. Nekoč so v teatru nastopali z maskami, nato je isti igralec z igro predstavil množico obrazov, stoletja kasneje se je Rilke spraševal, ali človek ponosi obraz, ki ga nosi leta, še huje – kaj če ponosi vse svoje obraze? Obraz ni en, a ko ostane le lobanja, se sooči z lastnim razkrajanjem. Po drugi strani – portret papeža, božji pogled, Mao Cetung, Marilyn Monroe, policijske kartoteke, veliki plan, fenomen revije Life, ki z naslovnicami zareže v najhujšo ameriško travmo, ko objavlja obraze v vojni v Vietnamu ubitih ameriških vojakov … Seveda iskanje avtentičnega obraza; prednacistična Nemčija že izpostavlja ljudski obraz kmeta proti ponarejenemu obrazu meščana in tako v neskončnost. In kajpak avtoritarni režimi, kjer podobe voditeljev na velikanskih formatih zasedejo javni prostor.

Izgon na tretjega

Katero številko na daljincu morate pritisniti, da lahko gledate tretji program Televizije Slovenija? Nimate pojma? V tem je kleč. Trojke nihče ne gleda. No, razen nekaj mazohističnih ali angažiranih državljanov. Tako imenovani parlamentarni program naj bi bil po zakonu o RTV namenjen neposrednim prenosom in posnetkom dogajanja v parlamentu ter celovitemu obveščanju o njem. Zakon seveda ne navaja, česa na parlamentarnem programu ne smejo predvajati, in to luknjo s pridom izkorišča sedanja televizijska vrhuška.

Julija in alfa Romeo

Za najstniško romanco ne potrebuješ veliko – le nekaj replik, za katere si gledalec želi, da bi si jih sam izmislil, in nekaj likov, za katere si gledalec ne želi, da bi jih pobil prvi psycho, ki pride mimo.

Obisk

Obisk je psihotriler, ki gori počasi, delikatno, tesno, duhovito, metafilmsko – drgeta in drhti, nas prižiga in ugaša, šelesti in prhuta, nam prikimava in odkimava, šumi in prasketa. Kot atmosfera ali pa noč v strašihiši. Tudi sama slika prasketa: found footage.

Nova prijateljica

Če bi radi vedeli, zakaj pravijo, da spol ni nekaj biološkega, ampak družbeni konstrukt, tako rekoč stvar odločitve, in zakaj pravijo, da spolna identiteta ni nekaj fiksnega, ampak fluidnega, celo vrtoglavega, potem si poglejte Ozonovo Novo prijateljico, v kateri moški (Romain Duris) po nenadni ženini smrti ostane sam z dojenčico, da pa otrok ne bi bil prikrajšan za mater, se začne oblačiti in maskirati v žensko.

Duran Duran: Paper Gods

Vrnitve vidnejših zasedb, ki so zaznamovale osemdeseta leta prejšnjega stoletja, so že nekaj časa stalnica na svetovnem glasbenem zemljevidu. To se zdi razumljivo, saj je šlo za obdobje, ki je prineslo revolucionarne glasbene sloge in nove žanre. Prav tiste, ki so pozneje opazno zaznamovali usmeritve v glasbeni industriji in ji omogočili še zadnji razcvet pred zatonom v 21. stoletju, h kateremu sta precej pripomogla vse bolj množična uporaba interneta in nenaden razvoj sodobnih tehnologij.

Julian Barnes: Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol

Čeprav se Zgodovina sveta začne z vesoljnim potopom, ni zgoščenka. Ni krajšana zgodovina ali zgodovina, dopisana z izmišljijo, temveč se ukvarja s posameznimi epizodami, ki imajo bolj ali manj obliko potovanja ali plovbe v neznano – od Noetove barke do Titanika in Apolla.

Usodna limonada

Ker se je prva slovenska telenovela Ena žlahtna štorija v nekaj mesecih tako prijela med ljudmi, da je postala celo najbolj priljubljena med domačimi in tujimi televizijskimi serijami, kar sicer več pove o gledalcih kot o kakovosti serije, je pred dvema tednoma Planet TV z njo zajadral v drugo sezono. Zato je toliko bolj čudno, da se je z dramo v slovenskih vinogradih odločil pozabavati še POP TV s svojo telenovelo Usodno vino, ki jo sicer snemajo po slovaški licenci, zaradi česar ni nič boljša, kot če bi bila slovenska.

Jenny se poroči

Jenny (Katherine Heigl) je lezbijka, toda njeni katoliški starši (iz “slovenskega” Clevelanda) so prepričani, da je še vedno samska le zato, ker skrivaj hodi s poročenim moškim.

Yves Saint Laurent

Saint Laurent, epos o slovitem modnem kreatorju Yvesu Saint Laurentu, kralju elegance, ki ni nikoli stopil v supermarket, je eleganten. Kot da je imel Bertrand Bonello sploh kakšno izbiro.