Roland Barthes: Užitek v tekstu, Variacije o pisavi

Bralec, ki bo iskal uživanje, bo razočaran. Branje Barthesa je trdo delo, saj avtor na začetku ne definira, kaj je užitek in kaj je naslada v tekstu, kaj šele, da bi prinesel korpus besedil, ki bi skozi branje širila različne oblike in stopnje zadovoljstva. Tudi ne opredeljuje različnih psiholoških stanj naslajanja niti ne osami tekstov, ki bralcem ne ponujajo uživanja.

Protesti kot del predvolilne kampanje ...

Čeprav smo pričakovali, da bo konec prejšnjega tedna minil v znamenju drugega kroga predsedniških volitev, je bilo v petek jasno, da bo izvolitev Boruta Pahorja zgolj formalnost, ki jo bo v imenu vseh državljanov opravila peščica volivcev. Petkovi protesti v Ljubljani, ko so se zamaskirani mladci tik pred vklopom rednih informativnih oddaj spravili nad policiste, pa so nam dokončno dali vedeti, da Maribor pri ljudskih vstajah ne bo ostal osamljen primer.

Ubij jih nežno

V trilerju Ubij jih nežno slišite nekaj znanih, tako rekoč kultnih štiklov, recimo Love Letters (Straight From Your Heart), toda prava zvočna kulisa je vendarle predvolilna kampanja iz leta 2008, tako da – jasno, s televizorjev in avtoradiev – odmeva glas Baracka Obame, ki med drugim govori o tem, da je treba obuditi ameriški sen in da so vsi Američani eno.

Hčerka najboljšega prijatelja

Če ste gledali Botra (ne le prvega dela, ampak kompletne trilogije), potem ste gotovo opazili, kakšno nesrečo prinašajo pomaranče – pomarančam vedno sledi kaj hudega, tragičnega, morilskega, katastrofalnega. Recimo: Don Corleone (Marlon Brando) si ogleduje pomaranče na stojnici, celo kupi jih – takoj zatem ga pokosijo gangsterski streli.

Pet legend

Nedavno ste lahko videli animirani film Hotel Transilvanija, v katerem se na istem kraju – v hotelu Transilvanija pač – združijo pošasti iz različnih filmov. Vsaka pride iz svojega filma, vsaka pride iz svoje legende – zdaj so končno skupaj. In tako dobimo overdose pošastnosti. Malce prej ste lahko videli Maščevalce, ki so na istem mestu – v istem svetu, na isti misiji – združili različne superjunake. Kapitana Ameriko, Iron Mana, Hulka, Thora, Hawkeyja in Črno vdovo. Vsak je prišel iz svojega stripa, iz svojega filma, iz svoje legende.

Med galerijo in klubom

Prejšnji teden je v organizaciji muzeja prehodnih umetnosti MoTa na različnih lokacijah v Ljubljani potekal četrti festival Sonica. Večdnevni dogodek, ki različne umetniške prakse prevprašuje predvsem skozi medij zvoka in slike, so tudi letos zaokrožila predavanja, delavnice, instalacije, filmske projekcije, DJ-večeri in koncerti.

Sufjan Stevens: Silver & Gold

Izdajanje božičnih albumov je že dolgo stalnica krščanskih družb zaradi izrazito komercialno naravnanega božičnega razpoloženja, ki se najočitneje kaže v pretirano kičasto okrašenih izložbah trgovin in velikih nakupovalnih središč. To opozarja na izkoriščanje božične tradicije v komercialne in dobičkonosne namene, a praznik je še vedno izrazito priljubljen med ljudmi. To pa pomeni, da je med njimi tudi veliko glasbenikov.

Maruša Krese: Da me je strah?

Roman je skoraj saga, nekaj generacij družine spremljamo od druge vojne. O časih pomanjkanja vsega v letih partizanščine, ki ji je izpostavljena starševska generacija, na preskok govorita ona, komisarka, in on, komandant, ki se v civilu kljub njegovi vojni invalidnosti poročita in se jima zdi, da je najhujše že za njima, čeprav so se zaradi grozot, ki so jim pričevali, postarali in dobili občutek odvečnosti, tujosti.

Elisabeth Burgos: Ime mi je Rigoberta Menchú

Kaj tako fatalnega je bilo v pripovedi 23-letne ženske, ki ni nikoli hodila v šolo? Kaj torej sporoča nepismena reva, ki je od devetega leta delala na plantažah in kot služkinja, ki ni znala niti toliko špansko, da bi lahko odgovorila gospodarju. Gvatemala pred nekaj desetletji.

Med volitvami in demonstracijami

Zadnji ponedeljek pred drugim krogom predsedniških volitev, ko sta nas čakali še dve predsedniški soočenji na nacionalki in POP TV, se je zdelo, da smo po poplavah v predvolilnem obdobju doživeli še eno izredno stanje. Tako izredno, da se je v Sloveniji oglasila kar Karmen W. Švegl, pa čeprav le v Odmevih in čeprav na temo Izraela in Palestine.

Misija Argo

4. novembra 1979 je pred ameriško ambasado v Teheranu odmevalo: »Allahu akbar! Marg bar Amrika!« Bog je velik! Smrt Ameriki! Osebje ameriške ambasade se ni pretirano vznemirjalo, saj je bilo tega zdaj že dobro vajeno. Protestniki, predvsem militantni študentje, so se namreč pred ograjo ameriške ambasade gnetli že mesece, vse tja od izbruha islamske revolucije, vrnitve ajatole Homeinija in padca šahovega režima.

Čudovit načrt

Francoska romantična komedija Čudovit načrt, ki jo je podpisal režiser romantičnega hita Lomilec src (zgodbe o preventivnem preprečevanju »slabih« zakonov, romantične verzije Posebnega poročila), je tematski park zablod sodobnih romantičnih komedij, ki se običajno že začnejo slabo – s povsem posiljeno premiso.

Nič ni črno-belega

Na svoj 48. rojstni dan nas je na krilih izjemnega sedmega samostojnega albuma Blues Funeral v Ljubljani obiskal Mark Lanegan. Nekdanji prvi glas grunge rock zasedbe Screaming Trees je močno zaznamoval zvok ameriškega novega rocka devetdesetih, čeprav se njegov bend nikoli ni prebil med štiri velika imena tistega časa (Nirvana, Pearl Jam, Soundgarden, Alice In Chains). Večini je znan po sodelovanju v skupini Queens Of The Stone Age, prav z njo se je že ustavil tudi v Ljubljani. A tega se ne spomni več. Nič čudnega, ko pa hodi po tako burni življenjski poti. Ta ga je že kot najstnika zanesla k majhnim tatvinam, pretepom, drogam in neizbežno tudi odvisnosti, ki jo je za sabo dokončno pustil s selitvijo v sončni Los Angeles.

Amy Winehouse: At the BBC

Tudi druga posthumna zbirka posnetkov verjetno najpopularnejše britanske pevke prejšnjega desetletja na prodajne police prihaja v predprazničnem času, ko prodaja plošč naglo naraste.

Sten Nadolny: Bog predrznosti

Takoj na začetku romana Hermesu poteče dvatisočletna kazen in se izvali iz okov na vulkanski steni, kamor ga je bil prikoval Hefajst; seveda ravno pred Hero, ki je zdaj prikrita v nemško turistko na obisku v Grčiji. Potem se Hermes, katerega blagodejne učinke smo dva tisoč let pogrešali in je šlo zaradi nesposobnosti, da bi brali znamenja, marsikaj narobe, preiskuje in komentira novo stanje sveta. Začuden je, da je njegov kovaški in tehnološki tekmec Hefajst, bog multiplikacije, serij, osupel nad popolno zmago tehnike in logike, nad počasnostjo ljudi, ki so namesto z igro in krajo in provokacijo zaposleni z delom, bljak.

Ur. Boštjan M. Zupančič: Tretja od suhih krav

Kaj se zgodi z družbo, ki začne sama po sebi generirati psihopate? Se pravi narcisistične osebnosti, ki v prizadevanju za osebno korist ignorirajo usodo drugih in javno dobro.

Strici v kuhinji

Po prvem krogu predsedniške bitke smo si lahko vsaj za nekaj dni odpočili in se posvetili drugim resničnostnim šovom, ki jih trenutno ponujajo slovenske televizije. Na Planet TV na oddaljeni lokaciji spletkari zagorela mladina, na Popu še vedno iščejo šefa gostilne, iz katere so že izvrgli edini parček, a se je Jani kmalu vrnil, nacionalka pa nekakšen resničnostni šov ponuja v svojih sobotnih popoldnevih z Rokom Kuželjem.

Ekstatična koncertna perfekcija

Če so bili presežniki v kakšni koncertni napovedi kdaj povsem upravičeni, potem je bilo to zagotovo prejšnjo sredo, ko sta se na povabilo Kina Šiška in Channel Zera na odru skupaj znašli dve megakultni zasedbi, Godspeed You! Black Emperor (GY!BE) in Dirty Three. Prvi, Kanadčani, so se na glasbeno prizorišče vrnili po osmih letih, drugi, Avstralci, po sedmih, oboji pa v izjemni formi, ki ne pušča nobenega dvoma o tem, zakaj sta zasedbi vtisnili neizbrisen pečat v rockovsko glasbo zadnjih dvajsetih let.

Melody’s Echo Chamber: Melody’s Echo Chamber

Melody Prochet, klasično šolana vokalistka in violistka, ki je do pred kratkim delovala v pariški skupini My Bee’s Garden, se je pred dvema letoma seznanila s člani avstralske neopsihedelične zasedbe Tame Impala. Rezultat tega poznanstva je bila skupna evropska turneja, še zlasti pa sodelovanje Prochetove s Kevinom Parkerjem, glavo skupine Tame Impala. Med snovanjem lastnih skladb sta se spoprijateljila, zaradi tega pa je njene takrat še nedokončane skladbe čakala popolnoma drugačna prihodnost, kot bi jih sicer.

Nahrani me z besedami

Mnogi slovenski režiserji obetajo, dokler snemajo kratke filme, reklame in spote. Ko posnamejo celovečerni film, nehajo obetati.

Začetniki

Predstavljajte si, da imate očeta, ki je že krepko v letih, recimo, da jih šteje 75 let, in ki vam na lepem reče: Sin (ali hči, vseeno), imam dobro in slabo novico! Kaj je dobra novica? Da imam raka. Uf! In kaj je potem slaba novica? Da sem gej.

Atlas oblakov

Atlas oblakov je velik film, če velikost – ali pa veličino – merite z budžetom, dolžino, časom, ki ga pokrije dogajanje (od 19. stoletja in sužnjev do distopične, postapokaliptične prihodnosti in klonov), ambicioznostjo (trije režiserji), humanističnim kvocientom (epopeja človeštva), številom podzgodb (šest) in številom likov, ki jih igrajo isti igralci.

Jutranja zarja 2

Jutranja zarja 2 – finale sage o Somraku – se konča z bengom. No, z neke vrste apokalipso. Če seveda verjamete. Ali bolje rečeno: če na to, kar se dogaja z Bellinim telesom, pogledate skozi oči Belle (Kristen Stewart), lastnice tega telesa. Kajti v sagi, dolgem opisu »travmatične« mutacije dekleta v žensko, je bilo vse apokaliptično, toda ta apokaliptika je bila le panični poganjek sprememb, ki so se dogajale v Bellinem telesu.

Nagib Mahfuz: Pravi čudež

Mahfuz je prvi arabski literarni nobelovec, z angažiranim pisanjem o boju proti kolonizaciji, z opisi demonstracij proti Angležem in potem kar tako pa z opozarjanjem na zagate arabske družbe je povzročil srd tistih, ki jih je popisoval. Posledici sta bili fatva in atentat z nožem, spodletel.

Država išče šefa

Ko smo že upali, da bo petkova Bobovnikova saga na nacionalki, kjer je dve uri masiral kandidate in gledalce, sklepni dogodek letošnje volilne sezone, se nam je v nedeljo zgodil rezultat, ki vodi v drugi krog. Zato bomo verjetno v precej podobnem časovnem terminu izbirali tako šefa Popove gostilne kot šefa države.

Fešta domače glasbene alternative

Mimoidoči, ki se je minuli petek morda po (ne)sreči znašel pred osrednjimi klubi na Metelkovi v Ljubljani, je ob pogledu na nepregledno množico bržkone pomislil, da se obeta koncert kakšnih klubskih zvezdnikov. Pa se je motil. V Menzi pri koritu so si namreč en za drugim oder delili domači glasbeniki, za katere so v najboljšem primeru pred tem slišali le tisti najbolj obveščeni poznavalci domače klubske alternative in poslušalci Radia Študent (RŠ). Ta je letos že dvanajsto leto zapored izbral šest neuveljavljenih, obetavnih zasedb, jih najprej poslal na turnejo po slovenskih klubih, za konec pa povabil še na tradicionalni finalni dogodek.

Brian Eno: Lux

V zadnjem desetletju se je v navideznem pomanjkanju novih glasbenih pogruntavščin začelo intenzivno brskanje po (pol)pretekli dobi. Sploh v kontekstu elektronske glasbe, kjer se najraje brska tam nekje po sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja, ko so se kreativci (tudi) z uporabo novih tehnologij začeli osvobajati spon preteklosti.

Hanif Kureishi: Telo

Kureishi je zaslovel predvsem z duhovitim popisovanjem predsodkov ob multikulturnosti kot izvršenem, pa ne sprejetem dejstvu, se fino zafrkaval iz stereotipov, ki so se zažrli v postkolonialno samorazumevanje Anglije in jih ni mogoče presvetliti. Z rastočo slavo in nekaj učinkovitimi ufilmljenji se je njegov opus vse bolj pomikal proti mejnstrimu, namesto polimorfno perverznih in panerotiziranih Pakijev so njegove literarne osebe vse bolj običajni predstavniki srednjega razreda.

Robb Wolf: Paleorecept

Zakaj sploh spreminjati navade? Ameriški biokemik Wolf izhaja iz preproste izkušnje. Kdaj obsedi, da opazuje mimoidoče in jih presoja po njihovi čilosti. A le redkokdaj uzre koga, ki je videti čil in poskočen. Od tod se obrne k rešitvam, ki jih najde v dobi nabiralništva in lova. Knjiga ni šarlatanska, saj je utemeljena na antropologiji, nutricionistiki, genetiki, imunologiji in biokemiji.

Jaz sem Janez Janša

Ko pride politik na oblast, je od njega odvisno, koliko se bo vmešal v življenja ljudi. Nekateri se odločijo, da se bodo vmešali manj, drugi se odločijo, da se bodo vmešali bolj, spet tretji pa se odločijo, da se bodo zelo vmešali. Janez Janša se je odločil, da se bo zelo vmešal. In trije umetniki, Emil Hrvatin, Žiga Kariž in Davide Grassi, ki so se preimenovali v Janeze Janše, so sklenili, da se bodo vmešali v njegovo življenje.