• Bernard Nežmah

    1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivan Esenko: Vrt, učilnica življenja

    Avtor številnih del s področja človekovega bivanja z naravo je tokrat zastavil s primarnim korakom: od kod naj človek dobi prvinski odnos do opazovanja narave, če ne bo imel izkušnje vrta?

  • Louise-Michel

    /media/www/slike.old/mladina/kinolouisemichel05.jpg

    Film Louise-Michel je posvečen Louise Michel (1830-1905), sloviti francoski - preganjani, zapirani, izganjani - anarhistki in revolucionarki, »rdeči devici«, junakinji Pariške komune, ki se je sama javila, da bi likvidirala Thiersa, grobarja Pariške komune, menda pa je načrtovala tudi atentat na Napoleona III, toda Louise (Yolande Moreau) in Michel (Bouli Lanners), junaka filma Louise-Michel, sta...

  • Bernard Nežmah

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Charles Darwin: O nastanku vrst

    Darwin je sinonim za evolucijo in za idejo o razvoju vseh živih bitij iz istega izvora. Tokrat pa je na voljo kot tekst, se pravi kot kraj mišljenja.

  • Matej Bogataj

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Dimitrij Rupel: Predsednik ali Tako, kot je bilo (Globokarjev rokopis)

    Rupel kljub obsežnemu proznemu, esejističnemu in dramskemu opusu ni samo pisatelj in izpostavljen, že tudi odstavljen politik, je prav tako štipendist. Na ameriških univerzah v sedemdesetih se je pod pokroviteljstvom Fulbrightove ustanove temeljito seznanil s takratno naratologijo in ameriško metafikcijo, njene prozne strategije uspešno prenesel v svojo pisavo in bil eden pomembnejših inovatorjev iz generacije...

  • Goran Kompoš

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Autechre: Oversteps

    Glasba kultnega avantelektronskega dvojca iz Rochdala pri Manchestru je bila vselej predmet polemik. Najbrž sicer ni nikogar, ki Seanu Boothu in Robu Brownu ne bi priznaval ene ključnih vlog v razvoju sodobne elektronske glasbe, toda vse od plošče Confield (2001) ju velik del privržencev elektronskih muzik vidi predvsem kot zvočna ekshibicionista, ki sta svojim najbolj gorečim privržencem sposobna prodati tudi...

  • Matej Bogataj

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Bernhard Schlink: Konec tedna

    Schlink, avtor odmevnega Bralca, je skoraj blagovna znamka. Prej je pisal kriminalke, zato smisel za zadrževanje, za zapeljevanje publike, ob tem je profesor prava, zato ga pisateljsko zanima predvsem etika. Bralec, zgodba o nepismeni čuvajki v kacetu in njenem ljubimcu, nas postavlja pred vprašanje, ali je ona zaradi podizobraženosti upravičena do neustreznega reagiranja, ali lahko zapeljan in zavedên...

  • Bernard Nežmah

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza: Edvard Kocbek - osebni dosje 584

    Tema ni nova, večji del vsebin je poznan, mnoge študije so povzete, avtorju, ki ni zgodovinar, kdaj uide moralistični vzklik, pa še knjiga je špeh na skoraj 600 straneh. Dizaster? - Nasprotno, knjiga je bralni magnet.

  • Marcel Štefančič, jr.

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Božji bojevnik

    Da je Božji bojevnik v Kinodvoru štartal takoj za Možem, ki je premagal Amazonko, dokumentarcem o Martinu Strelu, ne preseneča - v resnici bi ju lahko povsem mirno vrteli na double-billu, kajti Božji bojevnik prav tako popisuje epsko odisejado korpulentnih ekstremistov, ki odpotujejo v »srce teme«, kjer se jim zmeša, le da tu »srce teme« ni amazonska džungla, ampak Sveta dežela, Jeruzalem v...

  • Marcel Štefančič, jr.

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Profet

    Profet je film o profetu novega sveta, ki so ga ustvarili 11. september, spopad civilizacij, represivna deregulacija Evropske unije, Sarkozy, divjanje prostega trga in gospodarska kriza. In Profet vam ne bo pustil, da bi to pozabili, pa četudi tega - spopada civilizacij, represivne deregulacije Evropske unije, divjanja prostega trga ipd. - eksplicitno ne omenja, toda Malik El Djebena (Tahar Rahim), mladi, deški,...

  • Goran Kompoš

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Ana Pupedan: Na domači brjači

    Ko slovenskemu bendu pripišeš, da je slišati kot slovenski bend, to navadno ne oznanja nič dobrega. Ko to oznako uporabiš za pivško zasedbo Ana Pupedan, pa je mišljena v povsem drugem kontekstu. Če bi več domačih bendov sledilo njenemu zgledu, bi besedna zveza »slišati kot slovenski bend« danes bržkone dobila skrajno pozitivno konotacijo, bendi, ki se te oznake sedaj izogibajo kot hudič križa, pa bi...

  • Marcel Štefančič, jr.

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Naj ostane med nami

    /media/www/slike.old/mladina/kinonaj_ostane_med_nami.jpg

    Rajko Grlić, hrvaški auteur, ki prihaja iz preteklosti, eden izmed jugoslovanskih wunderkindov z začetka osemdesetih (Samo enkrat se ljubi), je moral prirediti kar nekaj motovunskih festivalov, da bi pogruntal, kaj je danes filmski trend št. 1: mozaični magnolijsko-babilonski crash, v katerem si kljuko podajajo skrivnostno povezani liki, ki sedijo na vrtiljaku skupne usode.

  • Marcel Štefančič, jr.

    11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Alica v Čudežni deželi

    Alica v Čudežni deželi, ki je Ljubljana ne bo videla (Vrhnika pač!), bo začudila le tiste, ki niso videli še nobenega filma Tima Burtona. Vsi ostali bodo rekli: oh, končno! Končno Burton ni posnel le alegorije Alice v Čudežni deželi, ampak stvar samo, Carrollovo Alico v Čudežni deželi! Kaj pa so bili Burtonovi filmi, če ne prav indirektne ekranizacije Alice v Čudežni deželi? Batman, Škarjeroki Edward, Willy Wonka,...

  • Marcel Štefančič, jr.

    11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Mož, ki je premagal Amazonko

    /media/www/slike.old/mladina/kinomo_ki_je_premagal_amazonko.jpg

    »Ime mi je Martin Strel in naredil bom to, česar ni naredil še nihče - preplaval bom Amazonko.« Drugi v Amazonko skočijo in umrejo - Strel v njej odigra samega sebe, svojo življenjsko vlogo. Instrumental Duelling Banjos, ki ga slišimo na začetku in ki je nekoč krasil Odrešitev, ne najavi le igranja z življenjem, ampak igranje z možgani.

  • Matej Bogataj

    11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Hanif Kureishi: Nekaj ti moram povedati

    Vemo, vsako pismo slej ko prej prispe do naslovnika. Malo kasneje, če je nenapisano, skrito, še kasneje, če dela v ekspeditu terapevt. Kureishi, sicer eden opaznejših britanskih piscev, se tokrat loteva zgodbe socialno uspešnega ločenega srednjeletnika pakistansko-angleškega rodu, kot je tudi sam, ki postane terapevt po uspešni lastni terapiji in je avtoriteta za mentalno zdravje, piše knjige o bolezenskih...

  • Bernard Nežmah

    11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Grdina: Svetovna vojna ob Soči I.

    Avtor si je izbral obdobje brez pričevalcev. Kot sam pravi, nikogar izmed udeležencev ne more več poklicati po telefonu, da bi mu povedal, kako je takrat bilo. Njegove reference so torej časniki, memoarji, arhivi in knjige drugih zgodovinarjev ter proučevalcev dobe. Iz katerih potem postavlja različna izhodišča, ki so bila takrat na voljo, in zgodovino osvetljuje iz različnih z...

  • Bernard Nežmah

    4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Mojca Širok: Zadnji rimski cesar

    Mojca Širok je svoje dolgoletno novinarsko poročanje iz Italije nadgradila še s študijskim proučevanjem italijanske politike, s čimer je uspela narediti preskok iz hipnega pogleda v poglobljeni premislek. Sama knjiga je sestavljena iz treh tem: Berlusconijeve medijske manipulacije, zgodovine italijanskih političnih strank po drugi svetovni vojni in primera TV Capodistria.

  • Goran Kompoš

    4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Jack Rose: Luck In The Valley

    Konec minulega leta nas je pretresla novica, da je Jack Rose, eden najvidnejših sodobnih (post-Takominih) akustičnih kitaristov poslednjič zatresel strune svojih šest- in dvanajststrunskih kitar. Štel je le osemintrideset pomladi, Luck In The Valley pa je njegova prva posthumna plošča, kar bržkone pomeni, da utegne pristati v družbi kultnih plošč prezgodaj preminulih ustvarjalcev.

  • Matej Bogataj

    4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Suzana Tratnik: Dva svetova

    Tratnikova se je doslej prozno ukvarjala predvsem z razcepom med večino in manjšino; vedno, naj je šlo za popise pretežno ruralnega okolja, v katerem se odraščajnice zavejo svoje drugačnosti in izločenosti, manjšinskosti, ali za epizode iz urbanega vsakdanjika ozaveščenih lezbijk, pa tako, da so bile simpatije jasno razdeljene.

  • Marcel Štefančič, jr.

    4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Duhovi Cité Soleila

    Če si boste ogledali hardcore dokumentarec Duhovi Cité Soleila, boste videli, kako je haitski Port-au-Prince izgledal pred januarskim kataklizmičnim potresom. Toda ironično: Port-au-Prince tu ne izgleda tako, kot da je potres šele pred njim, ampak tako, kot da je potres že za njim. Orjaški slum Cité Soleil, v katerega nas potegne dokumentarec, posnet v letu, ko je predsednik Jean-Bertrand Aristide -...

  • Marcel Štefančič, jr.

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Nepremagljiv

    /media/www/slike.old/mladina/kinonepremagljiv.jpg

    Clint Eastwood je Nepremagljivega posnel po sijajni knjigi Johna Carlina, nekdanjega reporterja londonskega Independenta, ki že takoj na začetku pove, kaj je pri Nelsonu Mandeli najbolj fascinantno: kako je Južno Afriko odpeljal v Utopijo. Kako je torej Južno Afriko, deželo »epske nepravičnosti«, ki je imela črnce za »insekte« in katere politični sistem je veljal za »zločin proti...

  • Marcel Štefančič, jr.

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Policijski, pridevnik

    Policijski, pridevnik je romunski film o detektivu Cristiju (Dragos Bucur), birokratu z vestjo, ki dikcije Zakona enkrat za spremembo ne skuša obrniti v škodo svoje »žrtve«, ampak v njeno korist. Cristi, letargični ujetnik sive, depresivne, socialno opustošene Bukarešte, dobi namreč ovaduški »namig«, da neki gimnazijec preprodaja drogo, toda ko ga začne tajno opazovati, ne odkrije nič...

  • Matej Bogataj

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Ayn Rand: Izvir

    Kadar greš k ženski, vzemi bič s seboj, je eden od Nietzschejevih (za danes) manj posrečenih, pa širše izrabljanih aforizmov, ki najkrajše povzame menda najhujšo uspešnico Randove, menda filozofinje. V Izviru junaki, tokrat mišljeno dobesedno, napredujejo skozi štiri dele tega špeha, ki so poimenovani po vsakem od njih. Napredujejo dobesedno, od podplačancev in uspešnežev na račun mediokritete in nizkotnosti, ki...

  • Goran Kompoš

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kraški solisti: Ustanove sreče

    Zdi se, da nekonvencionalne muzike dandanes vse lažje naletijo na odprta ušesa. Najbrž gre to pripisati vse večji izpostavljenosti tistih radikalnejših glasbenih struj, ki nam širijo sluhovode, včasih pa morda tudi misel. No, iz nas ne naredijo znanstvenikov, morebiti le manj (bolj?) obremenjene posameznike. Neobremenjenega neobremenjevanja glasbenih potrošnikov se sedaj loteva zasedba Kraški solisti na plošči...

  • Bernard Nežmah

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Ingmar Bergman: Laterna magica

    Ja, po tem je živel še dvajset let, vendar ni več nadaljeval z ažuriranimi spomini na svoje življenje. Pač, leta 1991 je v »Den goda viljan« - nekakšna avtopsihoanaliza rodu - opisal življenjske vzgibe svojih prednikov, njihovih poti in stranpoti, ki ga zaključi pred časom zero - s svojim spočetjem.

  • Marcel Štefančič, jr.

    18. 2. 2010  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film

    Šola za življenje

    /media/www/slike.old/mladina/kinoola_za_ivljenje.jpg

    Šola za življenje je Jane Austen tik pred seksualno revolucijo. Jenny (Carey Mulligan) je 16-letna punca iz londonskega primestja, ki je na tem, da jih dopolni 17 - in še vedno je nedolžna. Piše se pač leto 1961, ko so spolna abstinenca, spoštovanje generacijskega prepada, razredni status quo ter fiksna meja med adolescenco in odraslostjo še vedno stebri starega, rigidnega, puritanskega režima.

  • Veljsko Njegovan

    18. 2. 2010  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Massive Attack: Heligoland

    Skupina Massive Attack je že s prvencem Blue Lines (1991) revolucionarno osvežila popularnoglasbeno dogajanje na Otoku. Izvirna mešanica hip-hopa, soula, jazza in elektronike je pomenila novost na britanski glasbeni sceni, še posebej v Bristolu, kjer so se že v prvi polovici devetdesetih let pojavile plošče skupine Portishead in glasbenika Trickyja.

  • Matej Bogataj

    18. 2. 2010  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Srđan V. Tešin: Kuharjeva prekletstva in ostala grozodejstva

    Dva brata, dvojčka, dve sestri, postavljeni na pretežno ruralno prizorišče v Banatu v času, ko je zaradi prepovedi uvoza energentov pop glavni organizator prehodov cistern iz Romunije, ko se najdena dekapitirana okostja pripišejo skojevcem oziroma borcem za svobodna srbska ozemlja (do Karlobaga in Virovitice), ko se slaščičar po razstrelitvi lokala promptno pobere nazaj, od koder je bil prišel.

  • Bernard Nežmah

    18. 2. 2010  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Franz Kafka: Dnevnik 1909-1912

    Kafka je vedno veljal za beg iz realnosti, njegovi dnevniki pa to še podvojijo. Predvsem pa postavijo kot izziv vprašanje izvora umetniške moči. Zavarovalniški uradnik, ki dela po šest ur v uradu vsak dan razen nedelje, in ki umre že pri 41 letih. Bomo v njem iskali literarnega genija? V nobenem oziru, toda prav to je bil Kafka.

  • Matej Bogataj

    11. 2. 2010  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Claudio Magris: Na slepo

    V Centru za mentalno zdravljenje se na vse kriplje izpoveduje Cippico - tudi Cipico, Čipiko - Salvatore; možak ima očitno razcepljeno osebnost, je nor, čeprav ni neumen. Da je center v Barkovljah, ni naključje; če bi verjeli, da ozemlja pripadajo nekaterim narodom bolj kot drugim, in to za vedno, bi rekli, da postavitev na slovensko etnično ozemlje ni naključna, da je to že vnaprej malo mejna in morda tudi...

  • Marcel Štefančič, jr.

    11. 2. 2010  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Film

    Bombna misija

    /media/www/slike.old/mladina/kinobombna_misija.jpg

    Bombna misija najprej ni imela sreče: v ameriških kinih je pridelala le dobrih 12 milijonov dolarjev, pa četudi so jo vrteli 21 tednov. Trudili so se, jo rinili in hvalili, celo glorificirali, toda ni šlo. Ne da je bilo kaj bolje na tujih trgih: iz tujine se je vrnila le z dobrimi štirimi milijoni, pa še to sta dobro polovico izplena narili Britanija in Francija. Drugod je pobr...