Maxine Hong Kingston: Bojevnica

Proza, z nekaj žanrske dobrohotnosti kar roman, nosi podnaslov Spomini na deklištvo med duhovi, govori pa o ženski iniciaciji, predvsem o punci, pripovedovalki, ki se postopno otresa rigidne vzgoje, tradicionalnega patriarhalnega bontona in utesnjujočih življenjskih pravil, ki so preživela pet tisočletij in so zdaj, v novi domovini, na zahodni ameriški obali, relikt in ovira.

Marta Verginella: Meja drugih

Značilnost te tematike v slovenskih delih je dominacija ideoloških interpretacij, ki se običajno zvedejo na spopad dobrih in slabih. Avtorica seveda ne minimalizira fašističnega nasilja, toda namesto floskule ga obravnava kot realnost. Svoja dognanja namreč izpeljuje iz dejstev: iz spominov preganjanih, sodnih zapisnikov in iz časopisnih poročil.

Andrzej Stasiuk: Galicijske zgodbe

Stasiuk je navdušil že s svojimi potepanji po divji strani železne zavese. V izbrušenih potopisih iz zbirke Na poti v Babadag popisuje, kako se je s transportnimi podrtijami potikal po krajih, v katere zgodovina še ni prišla, v katerih ljudje še vedno živijo za svojo živino in z njo, nomadsko, vse, kar je v pokrajini razen blata ali prahu, je obsojeno na propad, že od začetka postarano in zavezano minevanju.

Joshua Slocum: Sam z jadrnico okoli sveta

Kapitan Joshua Slocum je v zadnjem desetletju 19. stoletja prvi sam obplul svet, z legendarno 11-metrsko jadrnico Spray, v nekaj manj kot treh letih. Gnal ga je dobri stari pohlep; uspešen in izkušen pomorščak je, potem ko je prenovil staro razmajano lupino podarjene barke, ribaril in spoznal, »da pri natikanju vabe na trnek ni prav nič spreten«.

Klemen Jelinčič Boeta: Judje na Slovenskem v srednjem veku

Doslej najbolj pregledno delo o Judih na Slovenskem je knjižica Vlada Valenčiča »Židje v preteklosti Ljubljane« iz 1992, ki zajema čas od 14. do 20. stoletja. Delo prinaša odličen uvid za bralca, ki ga zanima stvar sama.

Emil Filipčič: Problemi

Paradoksalna natura želje je, da se slej ko prej izpolni, je nekje zapisal Cankar. Kot farsa, dodajmo. Filetovi Problemi so pisanje o tem, kako se trgovskemu pomočniku utrne želja, da bi bil slaven (in) pisatelj, da bi bil taglavni, cel roman je lepljenka spominov na lastni lik in delo. Naslov je dvoumen, nekje pravi eden od alteregov, da noče harmonije, temveč probleme, ti problemi so pisani z veliko začetnico,...

France Dolinar et alii: Med sodbo sodišča in sodbo vesti

Knjigo tvorijo štirje deli: Rožman v vrtincu druge vojne, proces, zahteva za obnovo procesa in zahteva za varstvo zakonitosti. Fenomen škofa Rožmana je v slovenski mentaliteti predvsem čustvene dimenzije. Eni v njem vidijo neizpodbitno figuro zla, drugi mučenca komunizma. Prvi te knjige seveda ne bodo brali, medtem ko bodo drugi zadovoljni z močnim korpusom dokazov, da je bil š...

Pero Simić: Tito: skrivnost stoletja

Kdo je bil Tito, kaj je v resnici počel, kako uslužen je bil Stalinu, kako je manipuliral z javnim mnenjem? Na te in še desetine podobnih vprašanj je iskal odgovore srbski politični biograf Petar Simić.

Apostolos Doxiadis: Stric Petros in Goldbachova domneva

Kehlmann je v Izmeri sveta pokazal, da so znanstveniki, predvsem tisti vrhunski, na robu komedijskih likov, kolikor imajo v razumu preveč, toliko jim zmanjka v čustvih in praktični inteligenci. Gauss in Humboldt, prvi čisti zapečkar in drugi naspidirani raziskovalec, ki mu noben ocean, gorska veriga ali porečje niso uspeli kljubovati, se nam pokažeta kot človeško in emocionalno nerazvita, zakrnela, odljudna in...

9.06

9.06 morda ni najboljši slovenski film vseh časov, toda izgleda tako. Slovenski film se je vedno ponašal s tem, da ni žanrski, ampak avtorski, oseben - in bolj osebnega filma, kot je 9.06, v zgodovini slovenskega filma ne boste našli. Toda ironično, 9.06 je triler. Film detekcije. Žanrski film. Ne brez razloga: Igor Šterk je potreboval žanr, da mu uredi misli - da mu jih torej zbere v točko.

Jacques Le Goff: Nastanek vic

Zakaj so v 13. stoletju v krščanskem svetu zavladale vice? Na katerih idejah so bile utemeljene? Kako so preobrazile družbo? So vprašanja, ki vodijo avtorja v preučevanju tega segmenta srednjeveškega časa.

Vanja Pegan: Potovanje na začetek poti

Potovanje na začetek poti je - ob zbirki kratkih zgodb - že tretji Peganov roman in pisavi se nedvomno pozna zrelost in artikuliranost, čeprav je njena glavna tema dozorevanje. Poba iz razsute družine je razpet med različne nefunkcionalne in provizorične domove, zdomskega, očetovega, ljubičinega, tega samo za kratek, prekratek čas, predvsem v (travmatičnem) spominu obstoječega materinega in sestrinega pa stričevo...

Marko Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen

Etimološke razlage izvora krajevnih imen na Slovenskem, naj si bodo imena mest, vasi, gora, rek ali pa gozdov, h katerim je na koncu dodano še poglavje o slovenskih imenih krajev, ki ležijo po različnih predelih zemeljske krogle.

Morten Ramsland: Pasjeglavec

Pasjeglavec je predvsem duhovit, geografsko razpršen in časovno razpotegnjen roman, družinska saga o Erikssonih, ki zajame štiri generacije prednikov pripovedovalca, pravzaprav njihov občutek, da gre vse ves čas navzdol. Temu umirajoča babica pripoveduje o svojem odraščanju in lastnih otrocih, o tistem, česar se spomni o svojih prednikih in starših, sploh o vsem, kar se že dodobra izmika njenemu zdaj že...

Nikoli nisva šla v Benetke

Nikoli nisva šla v Benetke. Še dobro - v Benetkah umreš. V Benetkah ugotoviš, da poti nazaj ni več - in da je vsa tvoja prihodnost že za tabo. Ko je Thomas Mann napisal novelo Smrt v Benetkah, verjetno ni niti slutil, da bo Benetke za vedno povezal s smrtjo. In ko je Luchino Visconti potem - mnogo let kasneje - Smrt v Benetkah ekraniziral, je bilo jasno, da se Benetke ne bodo več znebile smrti.

Jani Kovačič: Knjiga

Za Kovačiča težko rečemo, da je začetnik, po vseh teh letih songov in šansonov, in tudi Knjiga ni prvenec, spomnim se vsaj enega knjižnega izbora njegovih besedil, ki jih je uglasbil in seveda tudi odpel, solo ali v eni od številnih zasedb od Škofljice sem. Vendar ima Knjiga nekaj nezgrešljivih lastnosti prvenca, najprej iniciacijski in skoraj kozmogonični začetek, ki opozarja na začetke nasploh, zraven je skoraj...

Osebna prtljaga

Woody Allen je nekoč rekel, da se nam mafijcev ni treba bati, ker so v resnici taki kot intelektualci - pobijajo se le med sabo. Tujci, brez panike, Slovencev se vam ni treba bati - taki so kot mafijci in intelektualci. Pobijajo se le med sabo. Med vojno in po njej so se pobijali namerno - zdaj se pobijajo ponesreči. Med seksom. Patetično, ne.

Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik

Novi kajpak v slovenščini, v originalu biva namreč že od leta 1995. Sam avtor je stabilen, nikoli ne ra-zočara. Vsakič osvoji bralca: naj si bo z »Zajčjim letom«, s »Tulečim mlinarjem«, z »Očarljivim skupinskim samomorom«, z »Dedom za petami«, ali z zadnjim prevodom. Kako mu uspeva?

Boris Pilnjak: Celo življenje

Pilnjak, psevdonim si je izbral po samoimenovanju gozdnih delavcev, je eno velikih imen ruske porevolucionarne proze, predvsem je prelomen njegov roman Golo leto. Usodo je delil s tistimi sopotniki in prijatelji, ki so bili potem v času stalinizma izobčeni iz javnega življenja in slej ko prej umaknjeni; njemu konkretno so tik pred drugo vojno prisodili vohunstvo za Japonce in ga odstranili z literarnega in sploh...

Philip Roth: Ameriška pastorala

Roth je eden prepoznavnih ameriških pripovednikov, ime iz čakalnice na Nobelovo nagrado. Večina njegovega opusa je detabuizacijska, od zgodnjih del, v katerih je prepletal živahno erotično in samoerotično delovanje, povezano z občutki krivde. Ob tem je svoje osebe vedno umestil v po rezoniranju izstopajočo judovsko skupnost, osmišljal njeno mehčanje v talilnem loncu in analiziral probleme pripadnikov občestvu pri...

Jean le Rond D'Alembert in Denis Diderot: Uvod v enciklopedijo

Namreč izdati prevod uvoda v knjigo, ne pa same knjige. Sama Enciklopedija, ki jo je spisalo desetine učenjakov (Diderot, Voltaire, Rousseau etc.) je v svojem času pomenila zmago razuma, saj ni priznavala apriorne avtoritete cerkvene, državne in univerzitetnih oblasti. Ni ti treba vnaprej verjeti, o vsem lahko misliš in na podlagi znanj in sklepanj sam prideš do spoznanj.

Jim O'Rourke: The Visitor

Jim O'Rourke, 'renesančni človek' sodobne glasbe v najbolj neulovljivem pomenu te besedne zveze, se vrača kot (ponovni) obiskovalec tokrat res široko zastavljenih poljan pop glasbe, v katere vtira raznotere izkušnje. Te si je pridobil kot avtor, izvajalec, producent in pronicljiv glasbeni poznavalec, ki je svoje heroje v javnosti vedno tako zelo povzdigoval, da so kot refleksija v njegovi glasbi včasih zasenčili...

Joža Mahnič: Sence in luči z moje poti

Leksikoni o njem beležijo, da je bil predsednik Slovenske matice, ravnatelj Slovanske knjižnice, tri desetletja gimnazijski profesor in največji poznavalec Župančiča. Molčijo pa, da je bil erudit, ki ga je partijski režim sistematično marginaliziral. Takih je bilo sicer veliko, toda Mahnič se je upiral usodi z bivanjem »popoldanskega intelektualca«, ko je po končanih službah zaživel v prostosti študija...

Doba neumnosti

Gotovo se spomnite vseh tistih mračnih antiutopij, ki se dogajajo v globoki prihodnosti: svet je običajno povsem razdejan in opustošen, klima je uničena, zelenja ni več, ljudje so apatični in mazohistični, vse je umazano, sivo in zatohlo. In ko to gledate, si rečete: kakšne svinjarije so počeli v prihodnosti! Uničili so sami sebe! Problem je kakopak v tem, da ta svet prihodnosti ni tak zaradi prihodnosti, ampak...

Povračilo

Sodeč po okostnjakih, ki jih je mogoče najti v avstrijskih kleteh, imajo avstrijski filmarji dovolj materiala - Alpe, pokošeni travniki in vrtni palčki so tam le zato, da bi prikrili pravo Avstrijo. A po drugi strani, avstrijski filmi, recimo tisti, ki jih je posnel Ulrich Seidl (Pasji dnevi, Import/Export), so nas zadnja leta dobro pripravili na sindrom Josefa Fritzla.

V višave

Carl Fredricksen je Gospod Schmid, le da ga to, da bi po ženini smrti krenil na road-trip po Ameriki, ne poteši, ampak se raje prelevi v Fitzcarralda. To, da je življenje preživel z Ellie, svojo ženo, ga ne frustrira. Dobro se zaveda, da je imel to, kar je iskal, stalno ob sebi, toda ko se na začetku njuno življenje - od trenutka, ko sta se kot fant in punca v času velike gospodarske krize srečala in zaljubila, do...

Italo Calvino: Palomar

V času, ko je Calvino pisal svoj najpopularnejši in takratni refleksiji najbolj všečen in prilagojen, zato za osemdeseta referenčen roman Če neke zimske noči popotnik, roman, ki je narejen iz štrcljev in popasenk različnih literarnih žanrov brez suspenza, samih zase, nedokončanih in zamejenih z banavzastim ljubavnim okvirjem, je vzporedno nastajala zbirka fragmentov o gospodu Palomarju.

Orlando Figes: Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji

Po Natašinem plesu, ki prikazuje rusko kulturno zgodovino do začetka boljševizma, je zdaj angleški zgodovinar dodal še stalinistično obdobje. To za slovenske bralce Britovškovih knjig (Boj za Leninovo dediščino, Stalinov termidor), Štajnerjevih 7000 dni v Sibiriji in prevodov Solženicina, Pasternaka et simile tematsko ni novum. Toda Figesu je uspelo žanre socioloških študij, avtobiografij in literarnih pripovedi...

Okrožje 9

Nad Johannesburgom lebdi orjaška zunajzemeljska ladja, ki je tam obtičala pred dobrimi dvajsetimi leti - zmanjkalo ji je goriva. Zunajzemeljska bitja - groteskne insektoidne aliene - so preselili v orjaško zbirno taborišče, kjer jih zdaj živi že skoraj dva milijona. Zbirno taborišče se je prelevilo v slum, ki ga upravlja korporacija Multi National United.

Tyondai Braxton: Central Market

Danes, ko je celotna glasbena produkcija zadnjih sto let tako rekoč na dlani, nas glasba le stežka preseneti, zato njeni snovalci v želji, da se izognejo že slišanemu, vse pogosteje podirajo žanrske okvire. A žal se ti poskusi večinoma klavrno končajo. Namesto da bi bilo izstopanje iz okvirov le posledica iskanja nečesa novega, svojega, vse prepogosto postane cilj.