Karl Erjavec

V zadnjih desetih letih ni bilo vlade brez Karla Erjavca. Na notranjepolitičnem področju postaja vse bolj suveren politik, med vedno novimi »obrazi« z zgolj teoretičnim znanjem o delovanju države, kot jih označuje sam. Pravi, da se zna zato postaviti po robu in zagovarjati interese države. Na zunanjepolitičnem področju tako, da Slovenijo potiska bolj na sredino med obe velesili, Rusijo in ZDA. Znotraj države pa tako kot minuli mesec, ko se je uprl predsedniku vlade Miru Cerarju, ki je želel privatizirati Zavarovalnico Triglav. Z Erjavcem smo se pogovarjali sredi še ene od »kriz« EU. Med grško in begunsko krizo, na dan, ko je angleški premier David Cameron v Sloveniji iskal podporo za svojo reformo Evropske unije.

Dr. Mirjana Ule

Verjetno nihče ne bo ugovarjal, če dr. Mirjano Ule z ljubljanske fakultete za družbene vede opišemo kot najpomembnejšo raziskovalko slovenske mladine. Že vsaj petnajst let opozarja, da življenje v sodobnem svetu postaja vse bolj negotovo, in ker se slovenska država na to ne zna odzvati, otroci varnost iščejo znotraj družin. V zadnjih letih Mirjana Ule proučuje, kako se to pozna v šolah. Starši se v delo šol nikjer ne vpletajo tako intenzivno kot v Sloveniji, je pokazal evropski projekt »Upravljanje izobraževalnih potekov v evropskih družbah znanja«, v katerem so opravili ankete in intervjuje z vsemi akterji, vpletenimi v šolsko delo – otroci, starši, učitelji, svetovalnimi delavci in snovalci izobraževalnih politik.

Ivan Ribnikar

Dr. Ivan Ribnikar je upokojeni profesor monetarne ekonomije in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Ko gre za vprašanje reševanja bančnega sektorja in tega, ali naj država ohrani lastništvo v ključnih domačih bankah ali pa naj se iz njega v celoti umakne, ima Ribnikarjevo mnenje težo. Kajti kar osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi med uspešno sanacijo slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let.

Dušan Keber

Dr. Dušan Keber je star 68 let in je upokojenec. Tako po znanju kot po izkušnjah pa je eden največjih strokovnjakov za zdravstvo in zdravstveno politiko v Sloveniji. Pri svojih 36 letih je bil že vodja Klinike Trnovo, pri 43 letih je postal najmlajši redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti, hkrati pa vodja katedre za interno medicino. Leta 1996 je prevzel mesto strokovnega direktorja Kliničnega centra, javnost pa si ga je najbolj zapomnila kot zdravstvenega ministra v tretji vladi Janeza Drnovška. Je eden od ljudi, ki je imel največji vpliv na ureditev in financiranje slovenskega javnega zdravstva, njegov največji cilj, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa še do danes ni dosežen.

Ice-T: Izvirni gangster

Ice-T bi lahko bil lik v kakšnem stripu. Zelo mlad je šel v vojsko, ko se je vrnil, je ropal zlatarne in bil zvodnik. Potem je začel o teh nečednih poslih skladati rime, dodal je nekaj ulične mitologije in domišljije. In tako postal eden od pionirjev zloglasnega stila gangsta rapa, ki je z njim in s skupino N.W.A. na zgražanje večine staršev udaril po ZDA konec osemdesetih let.

Jure Godler

Satira, ki nam ponuja obliž na rano politične realnosti, je ubežala šibki gravitaciji nacionalne televizijske hiše in se naselila na Planetu TV. Tako kot Jure Godler, ki pravi, da ni on zapustil nacionalke, ampak ona njega. Po številnih imitacijah in televizijskih inkarnacijah prejemnik viktorja za najobetavnejšo medijsko osebnost leta 2006 ugotavlja, da je končno našel svojo pravo vlogo. Kot pisec in voditelj se je tokrat prvič podal na polje politične satire, ki ga od marca obdeluje s soustvarjalci oddaje Ta teden z Juretom Godlerjem. Za format, ki po zgledu ameriških poznovečernih šovov izkorišča satirični naboj novic, je suveren, inteligenten in karizmatičen voditelj ključnega pomena. Godler je vse našteto in glede na to, da je komaj prestopil prag tridesetih, se veselimo njegovega odraščanja za voditeljskim pultom in pisanja za kamerami. Med pogovorom za nekoga, ki zbuja vtis angleške uglajenosti, presenetljivo veliko preklinja. A očitno si strast, ki prežema vse njegovo delovanje, na ta način utre pot tudi v govor.

Richard Seymour

Richard Seymour, britanski sociolog z univerze London School of Economics, velja za enega najboljših analitikov političnega dogajanja v Veliki Britaniji. Kot doktorand raziskuje nova leva gibanja in stranke v Evropi. Piše za britanski Guardian, je avtor odmevnega bloga Lenin's Tomb, nedavno pa je soustanovil spletni portal Salvage, katerega namen je rešiti britansko levico. Je pisec knjig The Liberal Defence of Murder, v kateri je skozi politično filozofijo razgalil liberalne zagovornike vojne, in Unhitched: the Trial of Christopher Hitchens, ki je nekakšen kritični življenjepis tega v Britaniji zelo znanega novinarja, literarnega kritika in pisca.
Z Richardom Seymourjem, ki je prejšnji teden v Ljubljani predaval na povabilo Delavsko-punkerske univerze, smo analizirali izide nedavnih britanskih parlamentarnih volitev in se pogovarjali o britanski in evropski levici, strategijah grške Sirize, evropski ksenofobiji do Afričanov in beguncih, ki prihajajo k nam čez Sredozemsko morje.

Yasmine Hamdan

Pravijo ji pionirka bližnjevzhodnega popa ali pa moderni glas arabske glasbe. Izvira iz Bejruta, kamor se je vrnila, ko se je libanonska vojna končala, in zastartala zasedbo Soapkills, s katero so našli poti mimo arabskih glasbenih tradicij in poskrbeli za »razširjanje mentalnih okvirjev«. Pred dobrim desetletjem se je zaradi študija psihologije preselila v Pariz, kjer živi danes, in skupaj z Marcom Collinom (Nouvelle Vague) posnela solistični prvenec Ya Nass. Potem je spoznala kultnega filmarja Jima Jarmuscha in ga tako prevzela, da jo je povabil k sodelovanju v njegovem zadnjem filmu Večna ljubimca (Only Lovers Left Alive, 2013) ...
Pronicljivost in kritičnost sta jo z različnimi projekti pripeljali do filmskih festivalov v Cannesu in Sydneyju ter celo do ožjega izbora za oskarja. Njen nastop, v katerem spaja čutnost, izzivalnost, zapeljivost in misticizem, pa na dan izida Mladine (v petek, 29. maja) lahko ujamete v sklopu letošnjega festivala Druga godba.

Samo Fakin

Samo Fakin je že osem let na čelu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nacionalnega zdravstvenega zavoda. Je eden boljših poznavalcev zdravstvenega sistema pri nas. Ima pa problem. Čeprav ga je aprila skupščina zavoda, ki jo sestavljajo zastopniki zavarovancev in delodajalcev, z veliko večino želela še enkrat imenovati za direktorja zavarovalnice, so praktično vsi poslanci predlog v parlamentu zavrnili. Tako se je skupščina ZZZS-ja znašla v nenavadnem položaju, ko ji nasprotuje praktično vsa slovenska politika, brez posebnih delitev.

Išaj Landa

Nekateri pravijo, da je boljši socializem, drugi, da je boljši neoliberalizem, o tem lahko razpravljamo in obe stališči sta sprejemljivi. Fašizem je drugačna družbena teorija, zagovarjajo ga le zaprte skupine ljudi na robu družbe. Drugačen je tudi v tem, da se, ko govorimo o njem, ne strinjamo, o čem pravzaprav govorimo, poudarja dr. Išaj Landa, profesor zgodovine na Odprti univerzi s sedežem v izraelskem mestu Ra’anana. Tak zaničevalni odnos do množic je po njegovem prepričanju pomemben del tudi mnogih sodobnih družbenih pojavov.

Roman Jerala

Dr. Roman Jerala je eden najuspešnejših in najuglednejših slovenskih znanstvenikov. Kot vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu je tudi zelo iskan mentor med študenti, ki si želijo uspeti na področju biotehnoloških raziskav. Delo z njim je odlična referenca za nadaljnjo kariero. Pod njegovim vodstvom izdelujejo celična stikala, proteine origami in podobne biološke naprave, ki se kljub temu, da so že stvarnost, slišijo kot znanstvena fantastika. Znanost pač v današnjem času dohiteva domišljijo.

Dušan Mramor

Odkar je ponovno, že drugič v dobrem desetletju, prevzel mesto ministra za finance, je dr. Dušan Mramor precej bolj zadržan. Vsako svojo misel skrbno pretehta, preden jo izreče. Pravi, da tuji vlagatelji pozorno spremljajo vse izjave vodilnih politikov, vsaka napačna beseda jih lahko vznemiri, kar državo lahko drago stane, saj ji dvigne ceno zadolževanja. Pogovor je zato potekal v precej napetem vzdušju. Vendar Mramorju vsaj ni mogoče očitati, da stališča prilagaja popularnemu mnenju. Še vedno dosledno prisega na varčnost in izpolnjevanje zavez, ki jih je Slovenija dala Bruslju.

Dino Černivec

Zahtevamo zagotovitev pripravništva za 500 študentov, ki so v dveh letih, odkar ni razpisa, ostali brez pripravništva. Pripravništvo v socialnem varstvu je obvezno za opravljanje strokovnega izpita, ki je pogoj za zaposlitev. Dolgoročno zahtevamo, da čim prej uredijo to področje tako, da bo omogočeno opravljanje dela vsem, ki s fakultete preidejo na trg dela.

Dr. Joseph Vogl

Joseph Vogl je profesor za sodobno nemško književnost, literarno teorijo, kulturne študije in medije na Inštitutu za nemško književnost Humboldtove univerze v Berlinu ter gostujoči profesor na ameriški univerzi Princeton. Njegove pronicljive analize ekonomije, liberalizma in finančnega kapitalizma so pritegnile množično pozornost ter ga umestile med najvidnejše današnje nemške intelektualce. Prikazen kapitala (Založba Krtina, 2013) je njegovo delo, ki je zbudilo največ pozornosti in je dostopno tudi v slovenščini. Marca letos je pod naslovom Učinek suverenosti (Diaphanes Verlag, 2015) izšlo nadaljevanje.

Miša Molk

Če sta Republika Slovenija in njena nacionalna televizija kdaj premogli kakšno zvezdo, ta gotovo nosi ime in obličje Miše Molk. Počela je že praktično vse: vodila, urednikovala, varovala gledalčeve pravice, čakamo le še, da se preizkusi kot direktorica. Na terasi nekdanjega hotela Turist, s pročeljem nacionalke za kuliso, sva se malo pomenili o kakovosti razvedrilnega programa, konservativnosti in dolgčasu, teku za vozom, osamljenosti in sublimaciji spolne energije.

dr. Joachim Becker

Joachim Becker pozna obe deželi, Avstrijo in Nemčijo. Je Nemec, ki že skoraj 25 let živi v Avstriji. Na dunajski ekonomski fakulteti predava razvojno ekonomiko, politično ekonomijo in teorije države. A poleg Nemčije in Avstrije pozna tudi Slovenijo. Je reden gost na ljubljanski univerzi. Bere slovensko in spremlja tukajšnji razvoj. Poleg tega bere in govori tudi poljsko ter spremlja razprave na Poljskem, govori in razume še češko in recimo špansko. Je torej ekonomist z enim najboljših pregledov nad Evropo.

Felix Ensslin

Tudi če sam v življenju ne bi ničesar dosegel, bi bil iskan sogovornik. Felix Ensslin (1967) je imel pet let, ko je bila njegova mati med soustanovitelji teroristične skupine Rote Armee Fraktion; ko je bil star deset let, je Gudrun Ensslin skupaj s tremi drugimi člani RAF-a v zaporu Stuttgart-Stammheim naredila samomor. Ta kolektivni samomor je bil ključni dogodek tako imenovane nemške jeseni, vrhunca terorizma zahodnonemške urbane gverile. In hkrati je bil to dogodek, ki je postal izhodišče za teorije zarote, češ da ni šlo za samomor, ampak za umor teroristov. Felix Ensslin te teorije zavrača.
Odraščal je pri rejniški družini, nato pa študiral filozofijo in gledališko režijo v New Yorku, nekaj let je bil strokovni svetovalec stranke Zveza 90/Zeleni v bundestagu, po doktoratu pa je postal kurator, režiser in profesor filozofije. Zdaj je predstojnik katedre za teorijo in umetniško vzgojo na umetniški akademiji v Stuttgartu, torej v neposredni bližini zapora, v katerem je zadnjih pet let življenja preživela jedrna skupina RAF-a. Filozofsko je blizu ljubljanski psihoanalitski šoli in pred časom je do nas prišel namig, da naj bi v zagrebškem narodnem gledališču režiral Antigono Slavoja Žižka. Ensslin pravi le, da ga besedilo res zanima. Navsezadnje je tudi v knjigi Alenke Zupančič Etika realnega: Kant, Lacan najti opombo, da kdor govori o Antigoni, ne more molčati o Gudrun.

Dr. Grant Farred, filozof

Dr. Grant Farred (1963), profesor afriških študij in angleščine na newyorški Cornellovi univerzi, se je rodil in odraščal v Republiki Južni Afriki. Ko je bil dijak, je sodil v znamenito »generacijo 1976«, ki se je upirala apartheidu, torej segregaciji na rasni podlagi, hkrati pa je bil z levičarskih pozicij kritičen tudi do politike Nelsona Mandele. Po diplomi v domovini je leta 1989 s Fulbrightovo štipendijo študiral na ameriški Univerzi Columbia, leta 1997 pa je doktoriral na Univerzi Princeton.

Wovenhand

V sredo v Ljubljano spet prihaja zasedba Wovenhand: demonični projekt posvečenega človeka, denverskega pridigarja Davida Eugena Edwardsa. Nekdanjega frontmana skupine 16 horsepower, človeka ene knjige, psalmista, ki črpa iz globeli človeškega zla in božje milosti, človeka, ki ga razsvetljenstvo ni oplazilo. Pred koncertom sva rekla besedo ali dve.

Aleksandar Popovski

Makedonski režiser Aleksandar Popovski, ki se je rodil leta 1969 v Skopju, je tam, na Univerzi Cirila in Metoda, tudi diplomiral iz gledališke in radijske režije. Po prvih projektih v domovini, kjer se je uveljavil z režijami besedil znanega dramatika Dejana Dukovskega, se je začela njegova »odisejada« po gledališčih drugih držav. Pot ga je najprej vodila na Dansko, nato v Turčijo, Grčijo, Srbijo, na Hrvaško, v Veliko Britanijo in Slovenijo, ki je njegov »gledališki dom«.

Dr. Katarina Bergant

Okrožna državna tožilka dr. Katarina Bergant je nedavno uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo »Kazenskopravni vidiki delovanja preiskovalnih novinarjev«. Ne glede na to, da je zaposlena na tožilstvu, ki v zadnjem času preganja več novinarjev, meni, da je s kazenskim pregonom teh treba ravnati zelo premišljeno, saj je svoboda izražanja bistvena za obstoj svobodne družbe.

Dr. Metoda Dodič Fikfak

V času, ko o delavcih govorimo kot o le še eni obliki kapitala oziroma stroškov, lahko dr. Metoda Dodič Fikfak ponudi pomembne odgovore na vprašanja, ki jih navadno postavljamo le ekonomistom. Je dolgoletna predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, zato ve, da so »stroški dela« pač ljudje, ki tudi zbolevajo. In pogosto zbolevajo prav zaradi načina, na katerega delajo. Zaradi dogodkov in dejavnosti, ki se skrivajo za izrazi, kot so prestrukturiranje podjetja, optimizacija stroškov dela, fleksibilni delovnik, prožna delovna razmerja …

Davor Štern

Davor Štern je večino poklicne kariere zapisal nafti. Kot diplomant rudarsko-geološko-naftne fakultete Univerze v Zagrebu se je sprva zaposlil v družbi Ina, nato pa ga je pot vodila v Rusijo, kjer je velik del svojega življenja preživel kot direktor moskovskih podružnic več naftnih podjetij. V času vladavine Franja Tuđmana je bil tri leta hrvaški minister za gospodarstvo. Nato so ga imenovali na mesto generalnega direktorja Ine, kjer je ostal do leta 2000. Med letoma 2010 in 2013 je predsedoval nadzornemu svetu Ine. Danes je upokojen, a še vedno opravlja vlogo svetovalca za različne poslovne projekte. Z nafto se, zatrjuje, ne ukvarja. Čeprav je po duši »naftaš«, je do načrtov za iskanje nafte na Jadranu zadržan.

Ivica Žnidaršič

Dobre odnose je treba graditi na čistih računih, zato bi Slovenija morala zahtevati poravnavo vojne škode. Izgon Slovencev je vojni zločin, tako je bilo odločeno na nürnberškem procesu, in vojni zločin ne zastara. Odpadli so tudi vsi izgovori Nemčije, zakaj odškodnine ni dolžna plačati. Slovenija ima torej vse polno razlogov, da bi jo zahtevala. Za izterjavo je primeren vsak trenutek.