-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Politika
Goran Lukić rad razbija stereotipe. Na primer stereotip o sindikatih, ki naj ne bi zaznavali realnosti, stereotip o odrešilni pravni državi ali stereotip o veličastni ideji zagonskih podjetij. Na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je prišel pred sedmimi leti in se začel spopadati s sodobnejšimi oblikami izkoriščanja delavcev, kot je delo migrantov in prekarcev. Konec avgusta zapušča sindikate, o razlogih za odhod pa namerava govoriti šele po tem.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Politika
Zdaj smo se lotili zaostankov v zvezi s preureditvijo znotraj hiše. Že danes smo se dogovorili, kako bomo interno prerazporedili sodelavce, ki so trenutno razporejeni na drugih nalogah, imajo pa znanje na področju ZDIJZ. Dobili smo informacijo o pripravi registra zavezancev za AJPES in upamo, da bo vzpostavljen najkasneje do zaključka zakonskega roka, torej do sredine oktobra.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Družba
Draga Potočnjak, igralka in pisateljica, se je rodila leta 1958 v Prelogu na Hrvaškem. Leta 1964 se je njena družina preselila v Slovenijo. Študirala je na AGRFT, leta 1981 diplomirala in se istega leta zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG). Pot dramske igralke je v tem gledališču začela v legendarnih predstavah Peržani, Missa in a minor, Romeo in Julija režiserja Ljubiše Ristića, kasneje pa je sodelovala s številnimi režiserji v Sloveniji in v nekdanjih jugoslovanskih republikah.
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Politika
K Janji Roblek, predsednici Slovenskega sodniškega društva in Okrožnega sodišča v Kranju, smo se odpravili na pogovor o totalnem napadu na sodstvo in pravosodje nasploh, ki ga, še posebej po pravnomočni obsodbi Janeza Janše v zadevi Patria, vrši SDS s svojimi »civilnodružbenimi« sateliti. Na pročelju stavbe, kjer odločajo kranjski sodniki, sta dva grafita, na obeh sta narisana srp in kladivo, sodnike pa obtožujeta, da so komunistični fosili in servis komunistične hunte. Roblekova pravi, da gre za sveža grafita, ki sta nastala v noči s četrtka na petek, dva dni pred volilnim dnem, ki je dal nedvoumne rezultate. Ljudje so namreč z veliko večino zavrgli tezo, da je bil Janša obsojen na montiranem političnem procesu, in poleg tega daleč največ glasov namenili stranki, katere temeljno vodilo je spoštovanje institucij pravne države.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Svet
Verjamem, ampak politika je hkrati aktivizem na drugačni ravni. Če želimo kaj spremeniti, moramo spremeniti zakone, da lahko protestiramo in vodimo kampanje.
-
11. 7. 2014 | Mladina 28 | Svet
Birgitta Jónsdóttir (1967), islandska pesnica, pisateljica, aktivistka in političarka, je v času krize v islandski parlament Althing pripeljala Gibanje državljanov, katerega cilj je bila demokratična reforma, s katero naj bi presegli strankarsko politiko, lani pa še Piratsko stranko, ki jo vodi. Ključni cilj privržencev Gibanja državljanov je bil oblikovati in uveljaviti novo islandsko ustavo, ki bi jo napisali državljani, vendar jim je spodletelo. Piratska stranka pa jo je pritegnila s platformo za nov tip demokracije, demokracijo 2.0., na katero se Jónsdóttirjeva zdaj osredotoča pri svojem političnem delovanju.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Politika
Srečo Dragoš si želi, da bi pred volitvami politike vprašali tudi o neenakosti. Je v Sloveniji premajhna ali prevelika? Jo želimo povečati ali zmanjšati? Ker o tem ni nobene razprave, zmagujejo neoliberalne puhlice, poudarja profesor na ljubljanski fakulteti za socialno delo.
-
1. 7. 2014 | Družba
Janez Stanovnik je natančen, o njegovem življenju smo se pogovarjali dvakrat, skupno slabe štiri ure, nato je poslal še več na pisalni stroj napisanih pojasnil, sugestij, pri avtorizaciji pogovora pa je preverjal vsako besedo posebej. »Veste, ne zamerite mi, velja izgovorjena beseda, ampak rad bi pred objavo še enkrat prebral, čeprav vam popolnoma zaupam,« je dejal vljudno.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Z Ivanom Štuhecem smo se pogovarjali v njegovi sobici na teološki fakulteti. Pogovor z njim je bil podoben retoričnemu boksu. Štuhec rad pretirava, izziva in je v svojih stališčih nepopustljiv, še posebej, kadar pogovor teče o politiki. Štuhec prizna tudi napake cerkve, a zanje je v prvi vrsti krivo preveliko zaupanje. Kljub vsemu po koncu pogovora Štuhec ni bil slabe volje, nasprotno, nekajkrat smo se tudi nasmejali. In tu in tam smo se z njim tudi strinjali. Enkrat. Tako na pol.
-
1. 7. 2014 | Družba
Dr. Angelika Mlinar: V avtobusu so nas šoferji neprestano trpinčili, če smo govorili slovensko
Dr. Angelika Mlinar (44) je danes tako rekoč deveta »slovenska« evroposlanka. Na letošnjih evropskih volitvah ji je uspel veliki met – na listi stranke NEOS je bila izvoljena v evropski parlament zgolj leto za tem, ko je bila izvoljena v avstrijskega. Mlinarjeva, rojena v Stari vasi na avstrijskem Koroškem, je sicer borka proti diskriminaciji, ne samo Slovencev v Avstriji, ampak tudi drugih manjšin in skupin. Po končani slovenski gimnaziji v Celovcu in študiju prava v ZDA je delala v delegaciji evropske komisije v Ljubljani, zatem je postala generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ki je poleg Zveze slovenskih organizacij (ZSO) najpomembnejša organizacija slovenske manjšine na Koroškem.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Matevž Krivic nas je sprejel doma v Spodnjih Pirničah, v objemu neokrnjene narave, daleč od mestnega vrveža, kjer rešuje najtežja pravna vprašanja, od katerih so odvisne usode tistih skupin ljudi, ki so se v boju z državnim aparatom znašli goli in bosi. Preden je odgovoril na prvo vprašanje, nas je že zmotil klic enega izmed »klientov«. Kmalu za tem je soproga prijazno postregla s kavo ravno med pogovorom o prostem času. Ob tem ga je vprašala nekaj, na kar niti eden izmed najbolj plodnih piscev pisem bralcev ni znal odgovoriti – ali se sploh spomni, kdaj je nazadnje preživljal prosti čas.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Dr. Alenka Zupančič Žerdin sodi v znamenito Ljubljansko šolo psihoanalize, ki je črpala iz poststrukturalizma in iz filozofije Jacquesa Lacana. Doktorirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri dr. Slavoju Žižku in drugič na Université Paris VII pri Alainu Badiouju. Napisala je več monografskih del, nekatera so prevedena v tuje jezike, med njimi pa je treba posebej omeniti dela Nietzsche: Filozofija dvojega; Etika realnega: Kant, Lacan; Seksualno in ontologija in v širši intelektualni javnosti najbolj znano Poetika: druga knjiga, v kateri je znanstveno rehabilitirala pojem smešnega in komedijo. Prav to knjigo naj bi bil frančiškan Viljem Baskervilski v Ecovem zgodovinskem romanu Ime rože »odkril« v zaprašeni knjižnici srednjeveškega samostana iz 13. stoletja, kjer so se dogajali nepojasnjeni umori.
-
1. 7. 2014 | Družba
Če si svet slovenske publicistike predstavljate kot planet Zemlja, potem je Marcel Štefančič, jr., Kitajska. Čez dve leti bo minilo trideset let, odkar se je pojavil na nizkonakladnem listu Mladina in tako rekoč čez noč postal njegov zaščitni znak. Marcel piše tako, kot se snemajo filmi. Ne začenja na začetku in ne končuje na koncu. Linearnost je stvar njegove osebne izbire. Piše o velikih mitih in velikih hitih. O popkulturnih, družbenopolitičnih, ekonomskozgodovinskih, filozofskoznanstvenih fenomenih. »O rečeh, ki so živele od filmov. O rečeh, od katerih so živeli filmi. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem filme. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem svoje razumevanje filma,« je nekoč zapisal. In piše hiperaktivno. Vsak njegov tekst je stilistični hurikan dejstev, špekulacij, subverzij in verbalnih vizualizacij. Tudi takrat, ko vodi Studio City, tedensko informativno oddajo, ki gre v nos vsem političnim opcijam, in ko ureja Global, visokonakladni mesečni izbor najboljših člankov iz svetovnega tiska. Pogovor z Marcelom je kot adrenalinska vožnja po tematskem parku. Vijugala sva od kina do spomina, od slovenskega filma do televizijskih serij, od seksa v filmih do seksa v porničih, od Amerike do Stalina, od malih ljudi do povojnih pobojev, od komunizma do Janeza Janše. In to še zdaleč ni vse ...
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Slavenka Drakulić je hrvaška književnica, zelo plodna in angažirana avtorica, katere romani, eseji in časopisni članki so prevedeni v številne svetovne jezike; velja za najpogosteje prevajano hrvaško pisateljico. Osrednja tema njenih romanov je žensko telo, pogosto izpostavljeno skrajnemu trpljenju, bolečini, zlorabi, posilstvu … Slavenka sodi med pogumne, politično ozaveščene avtorice, ki jim ni vseeno, na podlagi osebne izkušnje pa je – vedno s pravim občutkom za podrobnosti – napisala številne duhovite in pomembne eseje o padcu komunizma in o življenju v nekdanji Jugoslaviji, pa tudi o poznejših neizmernih težavah med tranzicijo v vzhodnoevropskih državah. Publicistično kariero je začela z danes kultno knjigo esejev Smrtni grijesi feminizma (Smrtni grehi feminizma), s katero je že leta 1984 utirala pot feminističnemu gibanju v naših krajih.
-
1. 7. 2014 | Družba
Sedeminštiridesetletni Emil Tedeschi je ustanovitelj, večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic Grupe, hrvaške živilske družbe s 4500 zaposlenimi, ki ima v lasti legendarne blagovne znamke kot so Cockta, Smoki, Donat Mg, Cedevita, Argeta, Barcaffè in ki kljub gospodarski krizi nenehno raste, ustvarja visoke dobičke in prevzema druge družbe. Atlantic Grupa je največja proizvajalka vitaminskih napitkov in prehranskih dopolnil v jugovzhodni Evropi, pomembna proizvajalka izdelkov za osebno nego ter vodilna evropska ponudnica športne prehrane. Hkrati je lastnica verige lekarn na Hrvaškem. Tedeschi ni tipičen poslovnež. Vrti glasbo v klubih, je član glasbene skupine Pips, Chips & Videoclips in se vsake toliko, na precejšnje zgražanje zagrebškega jet seta, udeleži kakšne javne razprave o izkoriščevalskem kapitalističnem sistemu. Hrvaška politična levica ga tudi zato doživlja kot svojega človeka na začasnem delu v svetu velikega kapitala. »Nisem rojen trgovec,« pravi. Nenavadna izjava za nekoga, ki je prvo podjetje uspešno vodil že pri 22 letih.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Prof. Bugarski, ki je jugoslovanskim knjižnim bralcem pred skoraj pol stoletja predstavil teorijo Chomskega, se je najprej kot klasični kabinetni profesor na Filološki fakulteti v Beogradu posvetil študiju sufiksa na -ak, bil desetletja priznani član mednarodnih lingvističnih združenj, napisal desetine znanstvenih knjig, potem pa je v devetdesetih nastopil kot intelektualni aktivist in analiziral sovražni govor Miloševićevega režima, kateremu je ob fin de sièclu skozi lingvistično analizo napovedal skorajšnji konec in zadel, nato našel strast v proučevanju žargonov, letošnjo pomlad pa obiskal Ljubljano in v intervjuju za Mladino predstavil fenomen pretvorbe srbohrvaškega jezika v štiri jezike: hrvaščino, bosanščino, črnogorščino in srbščino.
-
1. 7. 2014 | Družba
Novoimenovana direktorica Cankarjevega doma o tem, kako želi našo največjo kulturno institucijo programsko prevetriti in narediti prijetnejšo, o gledališču, mednarodnih uspehih, a tudi tem, da je bila kot gimnazijka piflarka in darkerka, da je leta 1988 po radiu menda prva povedala, da so izpustili JBTZ, da je bilo kulturnikom takrat lažje preživeti in da danes kljub napredku živimo v veliko bolj konservativni družbi.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Leta 1982 je Vito Taufer, tedaj še študent AGRFT, s »punkersko« predstavo Razredni sovražnik, ki je nastala po tekstu britanskega dramatika Nigela Williamsa, sprožil pravo revolucijo v slovenskem in tudi jugoslovanskem gledališču, saj je z njo brutalno razgalil vse notranje antagonizme tedanje jugoslovanske družbe.
-
1. 7. 2014 | Družba Za naročnike
Boštjan Gorenc - Pižama je multitalent, ki ustvarja z besedami. Najprej je bil improgledališčnik in raper, zadnje desetletje pa na odru praviloma stoji kot eden naših najvidnejših stand up komikov in na tem področju letos obeležuje desetletnico, ki jo je proslavil s celovečerno predstavo 50 odtenkov njive. V njej secira naše navade in globoko zakoreninjena prepričanja, ki so pogosto precej bolj absurdni, kot smo si pripravljeni priznati.
-
1. 7. 2014 | Družba
Alenka Berlot Košiček, diplomirana socialna delavka z bogatimi pedagoškimi izkušnjami pri delu z mladino in ustanoviteljica studia za kakovost odnosov, že 12 let uspešno svetuje posameznikom in parom pri partnerskih težavah. Praktično in terapevtsko znanje je izpopolnila, ko je bila asistentka in življenjska sopotnica pokojnega prim. dr. Marijana Košička, uglednega psihiatra in strokovnega publicista, ki so ga generacije ohranile v spominu kot najbolj priljubljenega seksologa, ki je najprej Jugoslovanom, potem pa predvsem Slovencem skušal dopovedati, da ljubezen ne pride sama od sebe in da takrat, ko pride, pogosto boli. Alenka Berlot Košiček ve, kako to bolečino ublažiti in utišati. Za svojim delom stoji z vsem znanjem in izkušnjami, toda para ali posameznika nikoli ne sili, da sprejme njene odgovore. Ta odločitev je popolnoma stvar posameznika.
-
1. 7. 2014 | Družba
Tone Partljič (1940), pisatelj, dramatik, scenarist in politik, je znan predvsem kot komediograf. Napisal je več kot trideset komedij, med katerimi sta najodmevnejši Moj ata, socialistični kulak (1983), ki je doživela tudi filmsko upodobitev z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem v glavni vlogi, in komedija Ščuke pa ni (1973), v kateri karikira samoupravljanje v podjetjih.
-
1. 7. 2014 | Družba
Eden najboljših svetovnih košarkarjev je bil vidno utrujen. Ne od dolge sezone v ligi NBA, od te si je vmes že odpočil, pač pa od ponavljajočih se novinarskih vprašanj. Dan prej je namreč sporočil, da bo vendarle nastopil za Slovenijo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji. Njegove medijske obveznosti so s statusom zvezdnika, ki si ga je v zadnjem letu pridobil na košarkarskih igriščih, postale izčrpljujoče. A čeprav bi ga pri 28 letih in po šestih sezonah v ligi NBA že lahko prištevali med veterane, o svojih izkušnjah, ko se malo sprosti, še vedno govori s skoraj otroško navdušenostjo.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura
Andrej E. Skubic (1967) je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral slovenistiko in anglistiko ter tam leta tudi 2003 doktoriral na temo sociolektov v jezikovni stvarnosti in literaturi. Poleg prevajalskega dela je napisal šest romanov in zbirko kratkih zgodb. Za romaneskni prvenec Grenki med je leta 2000 dobil Delovo nagrado kresnik, isto nagrado pa leta 2011 tudi za roman Koliko si moja?.
Skubic je kot pisatelj tankočuten in kritičen opazovalec družbenega življenja v Sloveniji, predvsem vedno bolj prekarnega srednjega sloja, ki mu tudi sam pripada, ker je »fluiden, saj gre v njem za stalno redefiniranje vlog, iskanje svoje vloge«
Pred dvema tednoma je izšel njegov najnovejši roman Samo pridi domov, v katerem literarno osvetljuje pojav korupcije v Sloveniji. Avtor ta fenomen kaže s človeške plati, na ravni primarnih medčloveških odnosov med protagonisti, saj če »daš to tematiko v roman, v njem deluje čisto drugače kot v časopisu. Te nore stvari v romanu izpadejo res nore«. -
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Ekonomija
Vpliv gospodarskega ministra je v obdobju finančne krize skrčen na minimum. O ključnih ekonomskih ukrepih odločata minister za finance in predsednica vlade. Metod Dragonja bi naloge gospodarskega ministra lahko opravljal ležerno. A je namesto tega dregnil v prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Z razlogom. Ta prevzem ima lahko uničujoče posledice za celotno domače gospodarstvo. Dragonja je bil dolgoletni predsednik uprave Leka, na tem položaju je dočakal tudi prodajo Leka švicarski multinacionalki Novartis, pred nastopom ministrskega položaja marca letos pa je pet let vodil predstavništvo NLB v Moskvi.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Svet
Dr. Jason Read deluje na več filozofskih področjih, ukvarja se z družbenopolitično kritično mislijo, pa tudi s filozofijo zgodovine in feminizma. Kot je v modi pri novodobnih akademikih, piše spletni dnevnik – Brezposelna negativnost. Na twitterju ga najdete pod vzdevkom unnegatron. Govori o današnjem razumevanju dela in brezposelnosti, o čustvih in afektu v postvarčevalni ekonomiji ter o brisanju ločnice med zasebnim življenjem in službo.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura
Jaka Andrej Vojevec, gledališki režiser
Jaka Andrej Vojevec (1978) je v času študija primerjalne književnosti in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti redno zahajal v slovenska gledališča. Vanje je vstopal, tako pravi, kot v ritualni prostor, čisto svoj in poseben svet. Leta 1999 je bil med ustanovitelji študentske gledališke skupine Hiperclorhidria.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Zelo različni. Starejši mi prek družbenih omrežij ponujajo svoje nizke pokojnine, na ulici pa nekateri navržejo, da naj grem delat v tujino. Mladi pa gredo mimo mene, kot da me ni. Morda me doživljajo kot svarilo, kaj jih čaka, in me raje odmislijo, da jim je lažje.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Politika
Predsednik vrhovnega sodišča ne more več biti tiho. Na sodniških dnevih je v svojem uvodnem nagovoru nekatere ljudi poimensko opozoril, da so šli v napadih na sodstvo predaleč. V intervjuju pojasnjuje, da se je tako odločil, ker v bran sodstvu ni stopil nihče, tudi predsednik republike ne. Vsakodnevno zmerjanje sodnikov s komunisti, nesposobneži, retardiranci, kokošmi in pijanci, pravi, vodi v razvrednotenje sodne veje oblasti, to pa v razkroj vladavine prava. Še posebej, poudarja Masleša, če to počno politiki in drugi javnomnenjski voditelji.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Ekonomija
Slovenija ni več med najbolj problematičnimi članicami Evropske unije. Gospodarska rast se krepi, tujci povprašujejo po naših izdelkih, zadolževanje države se je občutno pocenilo. Po oceni Evropske komisije smo celo v boljšem položaju kot Finska in Nizozemska, prva se je v težavah znašla, ker je ugasnila Nokia, druga zaradi velikega deleža hipotekarnih posojil. Toda to še ne pomeni, da smo rešeni. Čaka nas še dolgotrajen in mučen proces razdolžitve podjetij, saj je to pogoj za novo kreditno rast, opozarja guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Mira Cerarja so mnogi vabili v politiko, tudi Alenka Bratušek. Za vstop se takrat ni odločil, danes trdi, da zato, ker ne bi mogel voditi samostojne politike. Sedaj bo raje poskusil sam. V ponedeljek je ustanovil stranko, ki je za zdaj poimenovana kar po njem, kasneje bodo ime spremenili. Ankete javnega mnenja mu napovedujejo dober izid.
Iskanje brez piškotkov ni možno
