Jason Read, filozof

Dr. Jason Read deluje na več filozofskih področjih, ukvarja se z družbenopolitično kritično mislijo, pa tudi s filozofijo zgodovine in feminizma. Kot je v modi pri novodobnih akademikih, piše spletni dnevnik – Brezposelna negativnost. Na twitterju ga najdete pod vzdevkom unnegatron. Govori o današnjem razumevanju dela in brezposelnosti, o čustvih in afektu v postvarčevalni ekonomiji ter o brisanju ločnice med zasebnim življenjem in službo.

Jaka Andrej Vojevec, gledališki režiser

Jaka Andrej Vojevec (1978) je v času študija primerjalne književnosti in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti redno zahajal v slovenska gledališča. Vanje je vstopal, tako pravi, kot v ritualni prostor, čisto svoj in poseben svet. Leta 1999 je bil med ustanovitelji študentske gledališke skupine Hiperclorhidria.

Miša Gams

Zelo različni. Starejši mi prek družbenih omrežij ponujajo svoje nizke pokojnine, na ulici pa nekateri navržejo, da naj grem delat v tujino. Mladi pa gredo mimo mene, kot da me ni. Morda me doživljajo kot svarilo, kaj jih čaka, in me raje odmislijo, da jim je lažje.

Branko Masleša

Predsednik vrhovnega sodišča ne more več biti tiho. Na sodniških dnevih je v svojem uvodnem nagovoru nekatere ljudi poimensko opozoril, da so šli v napadih na sodstvo predaleč. V intervjuju pojasnjuje, da se je tako odločil, ker v bran sodstvu ni stopil nihče, tudi predsednik republike ne. Vsakodnevno zmerjanje sodnikov s komunisti, nesposobneži, retardiranci, kokošmi in pijanci, pravi, vodi v razvrednotenje sodne veje oblasti, to pa v razkroj vladavine prava. Še posebej, poudarja Masleša, če to počno politiki in drugi javnomnenjski voditelji.

Boštjan Jazbec

Slovenija ni več med najbolj problematičnimi članicami Evropske unije. Gospodarska rast se krepi, tujci povprašujejo po naših izdelkih, zadolževanje države se je občutno pocenilo. Po oceni Evropske komisije smo celo v boljšem položaju kot Finska in Nizozemska, prva se je v težavah znašla, ker je ugasnila Nokia, druga zaradi velikega deleža hipotekarnih posojil. Toda to še ne pomeni, da smo rešeni. Čaka nas še dolgotrajen in mučen proces razdolžitve podjetij, saj je to pogoj za novo kreditno rast, opozarja guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec.

Dr. Miro Cerar

Mira Cerarja so mnogi vabili v politiko, tudi Alenka Bratušek. Za vstop se takrat ni odločil, danes trdi, da zato, ker ne bi mogel voditi samostojne politike. Sedaj bo raje poskusil sam. V ponedeljek je ustanovil stranko, ki je za zdaj poimenovana kar po njem, kasneje bodo ime spremenili. Ankete javnega mnenja mu napovedujejo dober izid.

Dušan Mramor

Kako podjarmiš državo? Dva načina sta: da jo okupiraš z vojsko ali da jo spraviš v primež zadolžitve. Slovenija danes plačuje visoko kazen za štiri leta debelih krav, ko smo se pod vlado Janeza Janše brezglavo zadolžili v tujini. Paradoksalno: nekdanji junak osamosvojitve je najbolj odgovoren za to, da je Slovenija izgubila gospodarsko samostojnost. O izvirnem grehu zadolženosti, pretirani previdnosti bankirjev pri kreditiranju gospodarstva, neizbežnosti privatizacije, pa tudi o nesmiselnosti državnega subvencioniranja podjetij smo se pogovarjali s prof. dr. Dušanom Mramorjem, nekdanjim finančnim ministrom in enim najbolj cenjenih predavateljev Ekonomske fakultete v Ljubljani. Odkar ni več dekan te fakultete, ima še manj časa kot prej. A se ne pritožuje. »Navajen sem veliko delati. Ko sem bil še minister, sem spal samo po dve uri na noč, sicer pa sem delal. Če si v vladi, se moraš zavedati, da je od tvojih odločitev odvisnih dva milijona ljudi.«

Jože Mencinger

Ekonomist Jože Mencinger je izmed vseh kandidatov za evropskega poslanca gotovo najbolj poučen o delovanju EU, konec koncev njene ukrepe, reforme ali politike spremlja že desetletja. Čeprav nastopa na listi Pozitivne Slovenije, pa je tudi eden izmed najbolj svojeglavih – napovedal je že, da se bo ob morebitni izvolitvi samostojno odločal o vključitvi v poslansko skupino.

Andrej Pečjak

Idilična vasica Češnjica pri Kropi z razglednice vrednim pogledom na Karavanke je eno od slovenskih središč razvoja tehnologije, ki bi utegnila v prihodnosti zavzeti pomemben delež slovenskega BDP-ja. V prenovljenem gospodarskem poslopju namreč domuje inštitut Metron, v katerem ekipa mladih zanesenjakov pod vodstvom »duhovnega vodje« Andreja Pečjaka preizkuša nove pristope v elektrifikaciji vozil. Kot pravi Pečjak, njegovi mlajši sodelavci že danes počasi postajajo gonilo razvoja. »Jaz bom sčasoma le še ’za reprezentanco’ in za kazati se naokrog z novimi dosežki, ker je pač moje ime najbolj znano.«

Rozika Luksemburg

Patriarhat je še vedno zakoreninjen v nas in naši družbi. Nekaj žensk na vodilnih položajih tega ne spremeni. Če se vrnemo k premierki, že »na površini« je ogromno seksizmov. Poglejmo samo, koliko se je govorilo o njenih oblačilih. Nazadnje celo o njenem herpesu na ustnici – grozljivo je bilo, kako so si mediji prilastili njeno telo, ga secirali in si s tem ustvarjali prihodek. Težava pa so tudi ponotranjeni seksizmi, ki jih nezavedno reproduciramo: da so ženske matere, da so nekaj šibkejšega, bolj čustvenega … Premierka je občutila, koliko več pogledov in presojanja je deležna samo zato, ker je ženska.

Dr. Damijan Štefanc

Prevladujoče težnje po preoblikovanju šolstva so na prvi pogled zelo privlačne. Gre za težnje, da bi šole posredovale zgolj uporabno znanje s čim manj učenja nesmiselnih podatkov. Docent za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Damijan Štefanc opozarja na spornost te usmeritve. Izločanje »neuporabnega« znanja lahko dolgoročno vodi k nižji kakovosti splošne izobrazbe.

Dr. Jože Vogrinc

Prihajajo volitve in stranke na levici so zmedene. Ali naj se združijo ali naj raje poskušajo same? Jože Vogrinc pravi, da če ne bo prišlo do povezovanja, bo levi blok na parlamentarnih volitvah doživel katastrofo. A četudi jim uspe premagati narcisizem malih razlik, je to le prvi korak. Najprej mora levica začeti razmišljati zunaj horizontov sedanjega kapitalističnega sistema, tudi o socializmu, potem pa se mora, če se res želi enakopravno soočiti z velekapitalom, povezati s strankami in silami, ki naj bi ji bile sovražne. Torej tudi z desnico. Samo ljudska fronta, tako Vogrinc, široka ljudska fronta je lahko uspešna v naraščajočem konfliktu, in če se to ne bo zgodilo, bo prej ali slej izginila tudi država …

Dr. Žiga Vodovnik

Dr. Žiga Vodovnik, doktor političnih znanosti, je bil v času doktorskega študija raziskovalec na Bostonski univerzi, podoktorski študij je opravljal na Harvardu, zadnja leta pa je tesno sodeloval z velikanoma ameriške kritične misli Howardom Zinnom in Noamom Chomskim. Danes predava na Fakulteti za družbene vede o ideologijah, družbenih gibanjih, zgodovino političnih idej in teorijo demokracije.

Alenka Bratušek

V času intervjuja je bila politična usoda Alenke Bratušek in njene vlade negotova. Bo na kongresu zmagala proti Zoranu Jankoviću ali se bo morala umakniti? Med pogovorom je bila na trnih, a kljub temu skoncentrirana in pozorna. Poskušala je dati vtis samozavestne voditeljice, ki ji je v enem letu uspelo rešiti državo pred stečajnimi upravitelji. Proti koncu pogovora je pisarno stresel potres. Strop je zaškripal, leseni elementi v šestem nadstropju vladne palače so zaječali, tla so za hip vzvalovila. Njeni sodelavci so pohiteli po stopnicah, proti pritličju. Bratuškova ne. Sprehodila se je po pisarni. Se pošalila, ali bi bila kaj bolj varna, če bi nanjo legel varnostnik, in nadaljevala pogovor. Nato je odšla v parlament odgovarjat na poslanska vprašanja.

Joseph A. Mussomeli

Ameriški veleposlanik v odhajanju Joseph A. Mussomeli je v Sloveniji odprl novo poglavje diplomatske prakse. Naredil je vse tisto, kar naj bi v diplomatskih priročnikih veljalo za strogo prepovedano. Za začetek je Slovenijo, državo gostiteljico, označil za državo pubertetnico. Potem je poskušal sestaviti vlado narodne enotnosti. Nato je združenje borcev označil za »ozko skupino ljudi«, slovensko osamosvojitveno vojno za prelahko, Boruta Pahorja za ne preveč pametnega politika in Jankovića za slabega poliglota. Nad njegovo kavbojsko diplomacijo se sicer lahko zgražamo, a je hkrati po svoje tudi simpatična. Ta teden je recimo Mussomeli z vsemi diplomatskimi častmi obiskal prvo evropsko romsko restavracijo v EU, kamor doslej ni zašel še noben slovenski politik. Nato pa je, kot za šalo, na ograji veleposlaništva odkril še spominsko ploščo v čast žrtvam vseh totalitarnih režimov.

Laibach

Laibach je prekinil molk – z novim albumom (Spectre), ustanovitvijo nove stranke (Spectre), masivno svetovno turnejo, med katero si je z odločno besedo pokoril več kot 30 mest, od Berlina do Hongkonga, in temle intervjujem, ki je člane skupine ujel nekje v Skandinaviji, kjer so bratom Vikingom ravno razlagali, da Final Countdown ni le metafora, ampak da se je končno odštevanje res začelo.

Katja Perat

O svoji zadnji pesniški zbirki Davek na dodano vrednost, o usodi poezije v 21. stoletju, o mladi generaciji (pesnikov), o mačehi Evropi, o tem, zakaj je umetnost družbeno pomembna, pa tudi o tem, komu maha v zadnji pesmi iz svoje najnovejše zbirke.
Katja Perat (1988), diplomantka filozofije in primerjalne književnosti in doktorandka na Filozofski fakulteti, je s pesniškima zbirkama Najboljši so padli (2011), ki je bila izbrana za najboljši literarni prvenec, in Davek na dodano vrednost (2014) ter z recenzijami knjig, ki jih piše za Air Beletrino in Poglede, postala prepoznaven glas mlade generacije književnikov. V pesmih kritično obravnava slovensko literarno srenjo, usodo poezije in umetnosti in tudi družbene pojave. Njene pesmi iz prve zbirke so uvrščene v antologijo slovenske poezije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki je izšla ta mesec. Nekateri kritiki pravijo, da je v svojih zapisih cinična, vendar – kot je razvidno iz pesmi v zadnji zbirki – verjame v lepoto, ljubezen in solidarnost. Predvsem pa v avtonomijo umetnosti in umetniške besede, saj je umetnost »v kognitivnem smislu prostor velikanske svobode. Znotraj tega prostora je mogoče reči karkoli, in to možnost je modro izkoristiti«. To pa Peratova artikulirano, jasno in kritično tudi počne.

Dr. Gorazd Kovačič

Dr. Gorazd Kovačič (1977), profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se raziskovalno ukvarja z različnimi temami s področja socialne in politične teorije ter z evroatlantskimi povezavami. Naslov njegove doktorske naloge je Koncept družbe in družbenega pri Hannah Arendt kot prispevek k dekonstrukciji družbe.

Nataša Pirc Musar

Moj cilj je javni RTV vrniti kredibilnost. Biti mora najboljša in ne samo največja medijska institucija v Sloveniji. Kapital so vedno ljudje. Bila sem zgrožena nad poročilom sveta delavcev o tem, kakšno vzdušje vlada v hiši. Zaradi recesije in zaradi sistema plač v javnem sektorju, kamor sodi tudi nacionalna RTV, je ljudi težko motivirati z denarjem. Zato bo moja naloga motivirati tiste, ki morajo motivirati tiste pod seboj. Pogovorila se bom z vsakim vodjem, videla, ali imajo ideje, elan, ali so pripravljeni slediti moji viziji ali pa so tudi sami med tistimi, ki se izogibajo odgovornosti. Ne gre le za odgovorne urednike, ampak vodje 70 ali 80 oddelkov. Brez njihove pomoči bi bila moja vizija res misija nemogoče.

Simon Vrhunec

Simon Vrhunec, sicer magister ekonomije, je po osnovni izobrazbi strojni inženir. Svojo kariero je začel v letalstvu, v Adrii Airways. Leta 1997 je prišel v zdravstvo na pobudo Dušana Kebra. Tedaj je Vrhunec je sprva postal njegov pomočnik pri vodenju ljubljanskega kliničnega centra, ko je Keber leta 2000 postal minister, pa državni sekretar na ministrstvu za zdravje. V tistem času je prišlo tudi do prvega večjega spopada z lobiji. Izbruhnila je afera z nakupom dragih operacijskih miz. In v tistem času se je zgodil tudi zadnji poskus zdravstvene reforme.

Anja Štefan, pravljičarka

Anja Štefan je danes v svetu otrok in staršev sinonim za dobro pravljico. Išče jih v ljudskem izročilu, jih prireja, hkrati pa tudi sama piše pravljice, sestavljene iz dialogov, ki jih znajo otroci – zaradi njenega poetičnega jezika – na pamet. Poleg tega je izvrstna pripovedovalka. Leta 1998 je zasnovala Pripovedovalski festival Pravljice danes, ki ga s tričlansko ekipo vodi še zdaj.

Andrej Rozman - Roza

Bil sem na protestnem shodu, ki nas je pripeljal v kino Triglav. Ko smo vstopili v prostor, se nismo ukvarjali s tem, ali je to zakonito ali ne. Namen akcije je bil opozoriti na to, kako je neki prostor v središču mesta neizkoriščen. Kasneje me je zaslišal kriminalist, zdaj tožilstvo. Ta obravnava je dokončen razvoj vstajniške akcije – poleg javnosti bodo za neustrezno ravnanje salezijancev s tem prostorom izvedeli tudi njihovi nadrejeni. Zato sem zelo zadovoljen, da so sprožili ta postopek, saj bi sicer vse utonilo v pozabo. Publiciteta, ki smo jo dobili, nekako odtehta kazenski pregon.

Dr. Dušan Plut

Dr. Dušan Plut (1950), geograf, ekolog in zgodovinar, je bil leta 1989 prvi predsednik Zelenih Slovenije. Njegova stranka je vstopila v Demosovo vlado in leta 1990 je bil izvoljen v predsedstvo RS. Zelene je vodil do leta 1993, takrat pa je stranko, v kateri so se začele uveljavljati desne politične težnje, zapustil, saj je prepričan, da mora zelena paradigma vključevati tudi socialno pravičnost. Nato se je scela posvetil akademski karieri, vendar ostal vseskozi družbeno angažiran intelektualec. Tudi z udeležbo na protestih v času vseslovenske vstaje pozimi 2012/2013.

Anton Peinkiher: »Absolutno zanikam!«

Anton Peinkiher je bil leta 1993 vodja oddelka varnostne službe na ministrstvu za obrambo. Bil je neposredno podrejen Andreju Lovšinu, tedanjemu direktorju varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo (Vomo), in tedanjemu ministru Janezu Janši. Po sporu z Janšo, Peinkihler naj bi nasprotoval politizaciji tajne službe, so ga nekaj mesecev pred zadevo Depala vas premestili na mesto vodje oddelka za organizacijsko-tehnične zadeve, med drugim je skrbel za počitniške dejavnosti na ministrstvu. Bil je degradiran. Nato je odšel z ministrstva, danes je pomočnik direktorja ankaranskih hotelov.

Torbjörn Månsson

Tri največje banke v državi – NLB, NKBM in Abanka – imajo po obsežnih lanskih dokapitalizacijah ogromno kapitala, ki pa ga ne usmerjajo v gospodarstvo. Raje igrajo varno igro in presežek denarja vlagajo v državne obveznice, podjetja pa medtem umirajo. To podaljšuje kreditni krč in onemogoča okrevanje gospodarstva. Na potezi je država, ki je stoodstotna lastnica teh bank, meni švedski ekonomist Torbjörn Månsson, nekdanji izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank, zdaj pa svetovalec upravnega odbora te družbe. Månssonova ključna naloga v DUTB je vzpostaviti delujočo ekipo in ustanovo. Pred tem je 18 let delal za ameriško svetovalno družbo Bain & Company, ukvarjal se je predvsem z upravljanjem terjatev, svetoval pa je tudi pri prestrukturiranju podjetij.

Tone Partljič

Seveda. Nisem pa začuden nad podpisniki zahteve. Udeležil sem se dveh protestov. Obakrat me na vstajo ni nihče povabil, res pa so me novinarji po vsakem protestu prosili za izjavo. Zato je bilo morda videti, da sem pomemben akter. Na drugo vstajo sem šel zato, ker se mi je pri prvi zamerilo, da so kar vse protestnike razglasili za huligane. Enkrat sem nagovoril množico, ker so me za to prosili. Rekel sem, da nismo drhal, in pozval, naj tisti, ki so prišli, da bi kaj »naštimali«, odidejo in ne uničijo vstaje. Proti Janši nisem pozival, kar mi še očita anonimka, saj mi je on eden manj ljubih politikov in ga zato nimam pogosto na ustih. Facebooka ne uporabljam. Sodeloval pa sem v skupini Skupaj za Maribor, v kateri so se prvič angažirali univerzitetni profesorji, da bi poiskali primernega kandidata za župana. In zdaj me bo Pukšič, ki je bil zaradi izjave, da poslanec ni dvignil roke za lulat, predmet posmeha cele države, zasliševal? Na neki način sem užaljen.

Michael Roberts

Michael Roberts je psevdonim Roberta McKeeja, 67-letnega britanskega ekonomista, ki je zaslovel s spletnim dnevnikom, v katerem pravilno napoveduje vse ključne makroekonomske premike. Že dobrih trideset let je svetovalec v Cityju, finančnem središču Londona, je pa tudi soavtor programskega besedila Britanskega kongresa sindikatov o socializaciji bančništva, v katerem zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bankami. Na povabilo Inštituta za delavske študije je prejšnji teden predaval v Ljubljani.

James Henry

James Henry, danes glavni ekonomist Mreže za pravične davke (Tax Justice Network), vodilne nevladne organizacije, ki se bori proti davčnim oazam. Dolga leta je bil glavni ekonomist v svetovalnem podjetju McKinsey, lahko pa se pohvali tudi s pomočjo številnim državam pri preiskovanju pranja denarja. Je pisec številnih del, njegova najbolj znana knjiga je Krvavi bankirji, zgodbe iz globalnega podzemlja (Blood Bankers). Z njim smo se pogovarjali, ko se je udeležil posveta Kako vrniti denar, ki ga je pripravil državni svet.

Igor Pison

O režiji dramatizacije romana Angel pozabe, o zagatah slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, o stiskah mladih ter o razmerah v Sloveniji, ki potrebuje intelektualce, ki bi začeli udrihati po elita.
Režiser Igor Pison (1982) je imel zadnje mesece zahtevno nalogo. V ljubljanski Drami so mu zaupali priredbo in režijo večkrat nagrajenega romana Angel pozabe, v katerem koroška Slovenka Maja Haderlap opisuje boj partizanov na avstrijskem Koroškem proti nacizmu in proces prisilne asimilacije. Pison je nalogo opravil izvrstno, saj mu je, kot smo videli na premieri v petek, uspelo v dobrih dveh urah popeljati gledalca skozi poetični svet Maje Haderlap in partizanskega boja koroških Slovencev ter pri občinstvu brez hollywoodske patetike zbuditi zanimiv odziv.

Dr. Marjan Senjur

V začetku tega meseca je Evropska komisija Sloveniji dala črno piko. V državi naj bi obstajala »presežna makroekonomska neravnovesja«, so ugotovili. Slovenija je tako postala edina članica EU, v kateri je do tega sklepa Evropska komisija prišla že drugič, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je takoj zatem poudaril, da mora Slovenija pospešiti proces privatizacije, s privatizacijo bank v državni lasti vred. O resnosti teh ocen smo se pogovarjali z dr. Marjanom Senjurjem, ekonomistom z ljubljanske ekonomske fakultete, bivšim vodjem fiskalnega sveta (2009–2012), nekdanjim gospodarskim ministrom (1997–2000) in veleposlanikom v Veliki Britaniji (2002–2004).