Goran Vojnović: "Nismo se oglasili prvič, le nikoli prej tako glasno in organizirano."

Filmsko področje ima resne težave že dvajset let. Zadnje leto so se stvari še poslabšale zaradi varčevanja, groženj z ukinitvijo Filmskega centra in spremembo sklepa o delovanju manjšinskih koprodukcij. Imenovanje Igorja Prodnika nas je razburilo predvsem zato, ker se je zgodilo povsem mimo stroke. In tako filmska politika deluje že predolgo. Vsi projekti v zadnjem letu so potekali v izredno težkih razmerah. Še vedno čakamo na izplačilo novembrskih honorarjev, nekateri še starejših. Vse to nezadovoljstvo in grožnje političnega delovanja so se akumulirali v protestu zoper Prodnika. Je bila pa to obenem spodbuda k razmisleku o nadaljnjem razvoju celotnega filmskega področja.

Dr. Mirjana Ule: »To so zgodovinski, prelomni dogodki. Stvar je postala preveč resna, da bi še vedno živeli svoja življenja mimo škodljivih procesov.«

Dr. Mirjana Ule je predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani ter raziskovalka mladine. Maja lani, pol leta pred slovenskimi ljudskimi vstajami, je napisala spremno besedo k prevodu Kulture narcisizma Christopherja Lascha, ki jo je končala takole: »Postmoderni razsrediščeni, brezdomni subjekt ima mogoče šele zdaj priložnost, da se dvigne izza barikad cinizma, ironije, distance in stalnega samoizpraševanja ter se postavi na branike človečnosti proti vsem oblikam družbenih neenakosti, marginalizaciji, revščine in drugih socialnih tegob za obrambo globalne družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Tako lahko stori nekaj za druge in – če že hočete – s tem tudi zase.«

Jorgos Mitralijas: »Neonacizem je na pohodu.«

Jorgos Mitralijas je 64-letni Grk, novinar v pokoju, ki se kot aktivist in levičar noče upokojiti. Še posebej danes ne, ko se svet spreminja in je njegova domovina na robu družbene katastrofe. Jorgos je eden glasnejših in najbolj brezkompromisnih predstavnikov grške radikalne levice. Prepričan je, da se morajo grški in evropski državljani samoorganizirati in braniti, celotno Evropo pa glasno svari pred vnovično fašistično prevlado. Bil je med ustanovitelji koalicije Siriza, ki je od zadnjih volitev po številu poslancev druga stranka v grškem parlamentu, in je soustanovitelj Odbora proti dolgu in Grškega socialnega foruma ter pobudnik evropskega protestnega gibanja. Jorgos je nekakšen vsemediteranski revolucionar, ki ima veliko somišljenikov v Španiji, Italiji in Franciji. V svoji radikalnosti in kritičnosti ne prizanaša niti lastni stranki, Sirizi. Tudi levici očita pretirano pasivnost v odnosu do naraščajočega neonacizma, ki se v Grčiji imenuje Zlata zarja in ki postaja vse agresivnejši in nasilnejši, še posebej do priseljencev, manjšin in gejev. Te dni kroži po Evropi, v različnih jezikih (med drugim tudi v slovenščini in hrvaščini), Evropski protifašistični manifest, ki ga je sestavil predvsem Mitralijas in ki so ga med prvimi podpisali francoski filozof Etyenne Balibar, brazilsko-francoski sociolog in filozof Michael Löwy, nemška poslanca stranke Die Linke Annete Groth in Andrej Hunko, belgijski zgodovinar Eric Toussaint in francoski sindikalist in aktivist Olivier Besancenot. Skratka, levičarji in marksisti, ki se te do včeraj »bogoskrunske« označbe ne sramujejo. Posebno dolg pa je seznam španskih podpisnikov. Kljub temu je manifest še v povojih, zbiranje podpisov se šele začenja.

Dr. Marko Snoj: »Danes stare mame govorijo ful!«

Irakizirati, bermude, batler, CD, odsurfati, opa, puzzle, rave, romolog, heavy metal, janšizem, kučanovec, bušizem, berlusconizem, tevejevec, jet set, estradnik, ful, kul, hekanje, hobit, rambo, superman, čaga – vse te besede in še 6500 drugih, ki so danes v rabi, podčrta wordov črkovalnik kot napačne, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa jih ne navaja. Morda ne za dolgo. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so novejše besedje tujega in domačega izvora, ki je v pisni rabi, zbrali v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Večina jih je morda na pol poti, da postanejo del dopolnjenega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Že bežen pogled v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa glede na veliko novih besed obeta pravo revolucijo v pisanju. No, če smo natančni, ne obeta, temveč jo prikazuje, saj se je revolucija že zgodila.
O izbiri besed za uvrstitev v slovar, o nevarnosti anglizacije oziroma amerikanizacije slovenskega jezika, o nekaterih pozabljenih besedah, ki so se znašle v novem slovarju, pa tudi o najzanimivejših besedah z aktualno družbeno vsebino smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in sourednikom zbirke Slovarji prof. dr. Markom Snojem. Avtorji slovarja: Aleksandra Bizjak Končar, Alenka Gložančev, Boris Kern, Polona Kostanjevec, Domen Krvina, Nina Ledinek, Mija Michelizza, Andrej Perdih, Špela Petric, Marko Snoj, Ivanka Šircelj Žnidaršič, Andreja Žele.

Ewok: »Naši elektronski sceni se dogaja renesansa«

Ewok je razmeroma nov elektronski in na trenutke rockersko zveneč trio, v katerem je moči združila trojica glasbenikov iz drugih prepoznavnih zasedb. Idejni vodja je klaviaturist, oblikovalec zvoka in didžej Miha Šajina, sicer član zasedbe Moveknowledgement, v kateri kot frontman deluje N’toko. Tokrat se mu pridružuje energični vokalist Milan Jerkić (Intimn Frizurn), zasedbo pa zaokroža Luka Kuhar, eden dejavnejših bobnarjev mlajše generacije, ki ga je slišati v številnih zasedbah, tudi v Na lepem prijaznih. Gre za enega tistih svežih bendov z alternativne scene, ki so že resno opozorili nase. Preizkusili so tudi številne odre, a pravijo, da ne želijo nastopati za vsako ceno, tudi zaradi slabo plačanih nastopov, za kar poleg klubov krivijo glasbenike, ki so pripravljeni delati po dumpinških cenah. Sedmega marca pri založbi Kapa Records izide njihov prvenec No Time, isti dan pa ga bodo v živo predstavili v ljubljanskem klubu Channel Zero.

Jure Kotnik: "Treba je igrati globalno."

Jure Kotnik je arhitekt in teoretik mlajše generacije. Pozornost domače, pa tudi svetovne javnosti je vzbudil s knjigo o kontejnerski arhitekturi, za katero je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike in za katero so na Amazonu zapisali, da je »a must have«, kar je verjetno najboljša možna kritika, ki si jo avtor lahko želi. Je svetovalec za arhitekturo vrtcev pri Svetovni banki, precej pa se ukvarja tudi z razvojem inovativne arhitekturne metodologije.

Mitja Svete: "To je začaran krog. Če imaš občutek, da tvoj glas nima vpliva, ne greš na volitve."

V času, ko ljudje na ulicah izražajo nezadovoljstvo s sedanjo politično in tudi ekonomsko ureditvijo, je milo rečeno nenavadno, da so parlamentarne stranke tako složne glede sprememb referendumske zakonodaje in celo ustave. Spremembe, ki jih predlagajo, bi namreč omejevale soodločanje ljudi. Pri ureditvi, ki jo imamo, je referendum edini instrument neposredne demokracije, ki je dostopen prebivalstvu.

James Meadway: »Obstaja realna nevarnost za radikalizacijo neoliberalizma – lahko dobimo evropske ’čajanke’ po zgledu ameriških tea parties.«

James Meadway je ekonomist pri londonski organizaciji New Economics Foundation. V središču njegovega raziskovanja so pravični in vzdržni ekonomski modeli. V prispevkih, ki jih objavlja v Guardianu in na svoji spletni strani, trdi, da so načini, ki jih na poti iz krize uporablja Evropska unija, v temelju napačni. Zato se kriza lahko ponovi. Nasprotuje varčevalnim ukrepom kot prevladujočemu orodju pri reševanju krize. Meadway se zavzema za reševanje evropskih gospodarstev s postkeynesianskimi modeli investiranja, razmišljati pa bi morali tudi, kaj je onkraj kapitalizma, čeprav le zato, da bi si spet pridobili tisto, kar so si ljudje v delavskih bojih v minulih 150 letih že izbojevali.

Dr. Andrej Fištravec: »Politične delitve, ki ljudi tudi ideološko in akcijsko razdvajajo, so bile v mariborski vstaji presežene, kar je jasno vsakemu vstajniku.«

Sociologa dr. Andreja Fištravca javnost, predvsem mariborska, pozna kot prodornega in angažiranega misleca in publicista. V središču njegovega raziskovanja je mladina, v zadnjih letih pa se posveča tudi proučevanju pedagogike waldorfske šole in biodinamičnemu gospodarjenju v Podravju. Dr. Fištravec, ki je bil med govorniki na mariborskih vstajah, po odstopu Franca Kanglerja kandidira za mariborskega župana. Trdno verjame, da mu bo z ekipo, ki deluje v skupini Skupaj za Maribor, uspelo zajeti val vstajniškega duha v Mariboru in skupaj z drugimi vstajniškimi skupinami pripraviti program, ki bo preprečil »Mariboru drseti proti dnu socialne, ekonomske in kulturne eksistence«. Takšen program, ki vsebuje tudi prvine neposredne demokracije, bo, če bo Fištravec izvoljen, zagotovo zanimiv tudi za druga slovenska mesta.

Umberto Galimberti: "Pomanjkanje nas premika"

Avtor uspešnice »Nihilizem in mladi«, v kateri je uporabo drog med mladimi pojasnjeval skozi njihovo mesto v sodobni družbi, je pred časom napisal knjigo »Miti našega časa«. Z njo zaobjame še vso preostalo populacijo, ki množično trpi zaradi tesnobe in depresije, posledic verovanja v sodobne mite. Toda duševne bolezni zdravijo psihiatri, nove bolezni mišljenja pa se izmikajo tradicionalnemu zdravljenju.

Zoran Kostić Cane: »Zdravilo za dušo in hrana za misli«

Zoran Kostić Cane, frontman beograjskih Partibrejkersov, je izredno iskriv sogovornik, brez dlake na jeziku. Pred ljubljanskim nastopom, ki ga bo zasedba izvedla skupaj s hrvaško skupino Majke, smo se z njim pogovarjali večinoma o univerzalnih življenjskih težavah. In glasbi. Najprej pa je vprašal: »A to je za Mladino?«

Dr. Franc Trček:"Bojim se, da si nekdo v tej državi želi izrednih razmer."

Ko je eden od robocopov štartal proti meni, sem že vedel, koliko je ura. Prijatelji pravijo, da sem bil v šoku, vendar sem se le samozaščitniško drl, naj mi dajo mir. Bil sem glasen, ker sem hotel ob vsem ropotu povedati nekaj informacij, aretaciji pa se nisem upiral.

Bogomir Kovač: »Predčasne volitve ne bodo ekonomski samomor države, so pa lahko politični samomor Janše.«

Čas je za novo ekonomsko politiko, za alternativni razvojni model. Sedanji pristop je dokazano škodljiv. Kako naprej, kako zagotoviti gospodarsko rast in okrevanje? O tem z dolgoletnim kolumnistom Mladine, ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem.

Dr. Ivan Svetlik: "Med študijem ustvariti delovno mesto"

Seznam sedaj prostih delovnih mest ni najpomembnejši podatek. Izobraževanje je dolgoročen proces in s tega vidika je treba gledati podatke. Pomembni so dolgoročni stabilni trendi, recimo, ali je veliko diplomantov posameznega študija dolgotrajno brezposelnih. Gradbeništvo je v zadnjih letih skrahiralo, vendar ni verjetno, da bi v daljšem obdobju v celoti ostali brez te panoge.

Dr. Tanja Kamin: »Če nismo pripravljeni poskusiti niti drugačne hrane, kako bomo sprejemali drugačne ljudi?«

Leta 2004 je doktorirala s to temo na FDV in se za dve leti zaposlila kot samostojna raziskovalka na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Tam je sodelovala v treh evropskih projektih s področja raziskovanja in promocije zdravja, nato pa se je vrnila na Fakulteto za družbene vede, kjer predava na katedri za tržno komuniciranje. Dr. Kaminova se celovito in interdisciplinarno loteva preučevanja problematike zdravja, saj meni, da bi morali zdravje proučevati ne samo biološko, medicinsko, ampak tudi v njegovih kulturnih in simbolnih kontekstih.

Darja Zaviršek: "Ločitev na ženski in moški princip je treba preseči."

Pobuda je nastala 10. januarja, izhodiščna skupina pa smo ženske, ki smo bile leta 1995 na svetovnem kongresu žensk v Pekingu udeležene v razpravah v zvezi s Konvencijo ZN o pravicah žensk. Slovenija ima šibko tradicijo ženskega gibanja v primerjavi z zahodom. V 90. letih, ko bi se to lahko okrepilo, je mnogo žensk zaradi splošne blaginje menilo, da za poudarjanje neenakosti ni več potrebe. Zato še vedno živimo v zelo patriarhalni družbi, ena od posledic tega je, da je v politiki malo žensk, pa še večina tistih, ki so, nima nikakršnega zgodovinskega razumevanja za to, da so pravice žensk vedno izborjene in nikoli samoumevno podeljene. Političarkam evropskega kova, kot recimo Majdi Potrati, se recimo nikoli ne primeri, da bi jo povabili za ministrico ali predsednico državnega zbora.

Dr. Aleksejs Loskutovs: »Takšni napadi so pogosti v državah bivšega sovjetskega bloka.«

Dejansko sem prvi val političnih napadov preživel. Preživel sem tudi zelo konfliktno obdobje s predsednikom vlade in njegovo stranko. Res pa je seveda, da se nas je potem lotila nova vlada. Na koncu so našli napako, kot vodjo protikorupcijske komisije so me razrešili zaradi kaznivih dejanj, ki sta jih storila dva zaposlena v protikorupcijski komisiji pod mojim vodstvom.

Dr. Anton Kramberger: "Izvršna moč politike bi se morala omejevati z organi nadzora."

Dr. Anton Kramberger, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, zase pravi, da je vedno poskušal razmišljati drugače, kot se od njega pričakuje. In kot sogovornik je točno takšen, odgovori na vprašanja pogovor velikokrat odnesejo v drugo smer od pričakovane, zato je iskriv, inovativen, tudi po malem naporen, a predvsem zanimiv v svoji analizi družbe, Slovenije, protestov in nesposobnosti politikov.

Paul Banks: »Nisem oboževalec postpunka«

Paul Banks, pevec in kitarist znane newyorške skupine Interpol, ki smo jo lani poslušali v ljubljanskih Križankah, je pred kratkim izdal samostojno ploščo s preprostim naslovom Banks. Prav zaradi nje se zdaj vrača v slovensko prestolnico, v živo jo bo predstavil na sobotnem koncertu v Kinu Šiška.

Mirjam Kline: "Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati."

Dobro je, da je vlada učinkovita, vendar se vlade hitro menjajo in vsaka vlada želi spreminjati zakone po svoje, kar ni dobro. Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati. Dobro bi bilo, da bi bila posamezna vlada učinkovita na dolgi rok. V štirinajstih letih, odkar sem začela delati na okrožnem tožilstvu v Ljubljani, je bilo že osem različic kazenskega zakonika, kar je absolutno preveč. Kazenska zakonodaja nasploh se spreminja tako hitro, da je s pripravami sprememb očitno nekaj narobe.

Dieter Helm: »Zapravili smo dve desetletji in pol, četrtino stoletja, na poti nikamor. Za precejšnjo ceno.«

Dr. Dieter Helm je profesor na Univerzi v Oxfordu, kjer predava predvsem o energetski politiki. Je tudi vodja Odbora za naravni kapital pri britanskem okoljskem ministrstvu, delovnega telesa, katerega naloga je britanski naravi določiti ekonomsko vrednost. Sodeluje v ekonomski svetovalni skupini britanskega ministra za energijo in podnebne spremembe. Bil je svetovalec evropskega komisarja za energijo. In je avtor ene najbolj uničujočih kritik sedanjega evropskega in svetovnega načina lotevanja boja proti podnebnim spremembam.
Kjotski protokol ne deluje in nikoli ne bo, Evropa zapravlja denar za neučinkovite tehnologije rabe obnovljivih virov energije, hkrati je dolgoročno vse manj konkurenčna, njeni izpusti toplogrednih plinov pa se povečujejo. Če se stvari ne bomo lotili drugače, nimamo prav nobenih možnosti za kakršenkoli učinkovit boj proti podnebnim spremembam, opozarja v knjigi The Carbon Crunch (Ogljični krč).

Vlado Began: "Katoliška cerkev ima davčne privilegije, za katere menimo, da je pravi čas, da se odpravijo."

Zbrali smo že več kot 13.000 podpisov. Katoliška cerkev ima davčne privilegije, za katere menimo, da je pravi čas, da se odpravijo. Oproščena je plačila za maše, pogrebe in druge verske storitve. Ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej za župnišča, tudi nepridobitna dejavnost cerkvenih oseb ni obdavčena.

Luka Mesec: »Čas je za demokratični socializem.«

Luka Mesec je letošnji koordinator Delavsko-punkerske univerze (DPU). Ta je nastala leta 1998 in se v nasprotju z uradnimi univerzami, ki so razdrobile družbene vede, osredotoča na politično ekonomijo kot celostno družbeno vedo, ki združuje politologijo, sociologijo in ekonomijo. Mesec je na zadnji vseslovenski vstaji govoril v imenu DPU. Sprejet je bil z glasnim odobravanjem.

Dr. Janez Krek: »Bojim se, da konfliktnost politike z njeno makiavelistično logiko pri ljudeh ustvarja jezo in razočaranje. Človek ne vidi več smisla, da bi se še trudil.«

Slovenija ima kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja, v predlani izdani Beli knjigi pa tudi smernice, kako ga izboljšati. A kot ugotavlja vodja njene priprave, dekan pedagoške fakultete in profesor filozofije edukacije dr. Janez Krek, je to pri tej vladi nepomembno. Danes se je treba boriti, da javnih vrtcev, šol in univerz ne bi uničili.

Dr. Angela Wigger: »Nevarnost fašizacije je tukaj.«

Dr. Angela Wigger predava globalno politično ekonomijo in mednarodne odnose na univerzi Radbound v Nijmegenu na Nizozemskem. V središču njenega raziskovanja je konkurenčnost v Evropski uniji. Po njenem ideologija konkurenčnosti, ki se je razvijala zadnjih 30 let po nareku gurujev neoliberalizma, razkraja družbene vezi, solidarnost in vodi evropske družbe – skupaj z ideologijo gospodarske rasti za vsako ceno – v nevarne vode. Ekscesna konkurenčnost na finančnih trgih pa je pahnila zahodne družbe v krizo. Dr. Wiggerjeva se v zadnjem času posveča iskanju novih razvojnih poti za evropske družbe, ki ne bi slepo sledile diktatu kapitala. »Ustvariti je treba svet, kjer bodo solidarnost, družbena povezanost, sodelovanje med ljudmi bolj izraženi in razviti,« trdi Wiggerjeva.

Tomaž Virnik: "Po tokratnem rušenju se bo sodstvo po mojem mnenju spet pobiralo vsaj deset let."

Vlada je sodstvu odvzela 12 milijonov evrov za letošnje leto in tudi za leto za tem. Po posredovanju našega sindikata in vrhovnega sodišča je vlada to številko prepolovila in odvzela šest milijonov oziroma približno pet odstotkov evrov letne mase za plače. Vlada je ta denar odvzela kot neki blagajnik in ne kot vlada, ki naj bi vladala. Vrhovno sodišče in sodišča pa so se zaradi zakonskih omejitev lahko odločila le tako, kot so se. Sodniki imajo varovano plačo in delovno mesto. Tudi zniževanje plač pri okoli 4000 zaposlenih v sodstvu ni mogoče, saj je le tretjina sodnega osebja takšna, da bi jim lahko za okoli 10 odstotkov še znižali plačo, vsi ostali bi s tem že padli pod minimalno plačo.

Janez Posedi: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Res si ne želim situacije, ko bo to ljudstvo ugotovilo, da so mu oblast vzeli.«

Janez Posedi je po poklicu veterinar. Na inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo vodi laboratorij za parazite. Najnovejše globalne podnebne spremembe, nam razlaga, bodo še kako vplivale na Slovenijo. Ne zaradi dviga gladine vode ali zaradi neurij, manj snega in podobno, ampak recimo zaradi sprememb v populacijah zajedavcev. Klopi bodo v Sloveniji kmalu dobili še en razmnoževalni cikel. Stroški za Slovenijo so lahko, če se na to ne pripravimo, ogromni. A sedanja vlada, ki je razpustila tudi službo za podnebne spremembe, teh razsežnosti ne razume, govori sindikalist Posedi. Ki je tudi vodja konfederacije sindikatov Pergam in sedaj vodja koordinacije stavkovnih odborov, ki za 23. januarja napovedujejo stavko javnega sektorja. Posedi pravi, da stavkajo za vse.

Werefox: »Apeliramo na vest poslušalca«

Prekmurska četverica prekaljenih glasbenikov si je nadela ime Werefox. Novo skupino sestavljajo Melanija Fabčič - Melee (vokal), David Halb (bobni), Sašo Benko (kitara) in Manuel Hahn (bas kitara), poznamo pa jih iz skupin Psycho-Path, Lollobrigida, Sphericube, Bekko in Manul. Pogovarjali smo se pred njihovim četrtkovim nastopom v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer bodo predstavili odličen prvenec I Am Memory, ki so ga izdali te dni. Dogodek bo popestril poseben gost Scott McCloud iz kultnega ameriškega benda Girls Against Boys, ki bo nastopil s krajšim polakustičnim setom, ker pa je hkrati gostoval tudi v pesmi The Boy In Me, The Girl In You na njihovem albumu, se bo na odru pridružil tudi »lisicodlakom«.

Filip Tobias: "Nihče se ni zavzemal za odkritje resnice, ampak samo za to, da bi fante čim dlje držali v priporu, kar je iracionalno in nedopustno."

Ne trdimo, da so vsi ti fantje nedolžni, zagotovo jih je nekaj metalo kocke. Je pa dejstvo, da jih je bilo kar nekaj takrat priprtih po nedolžnem. Bili so na napačnem kraju ob napačnem času in so jih tam prijeli. Ne glede na to, kdo je kriv ali kdo ni, je dejstvo, da priporni razlogi zanje niso obstajali. Priporni razlogi ponovitvene nevarnosti morajo namreč po naši zakonodaji vsebovati tako objektivne kot subjektivne razloge. Za objektivni razlog bi lahko šteli to, da bodo ponovno protesti, subjektivnih razlogov pa ni bilo. Gre za značajske lastnosti, predkaznovanost in to, da je bil kdo večkrat pridržan za podobna dejanja. Pri večini priprtih tega ni bilo, zato subjektivna komponenta ni bila nikoli izražena, kar pomeni da pripornih razlogov ni. Zato smo zahtevali, naj jih izpustijo.

France Bučar: »Danes okupatorja res ni, je pa pred nami stiska, ki od nas terja, da se postavimo na lastne noge in se odločimo, kaj bomo naredili.«

Če je država v krizi, h komu naj gremo po nasvet, kako naprej v novem letu? Če še celo ustavno sodišče prepove referendume, komu naj se ogorčeni pritožimo? Kdo še ostane, če so »lopovi« oboji, desni in levi? Ena izmed možnosti je France Bučar. Bil je tisti, ki je v Novi reviji tlakoval pot tej novi državi in ji celo napisal ustavo. Kakšen je njegov nasvet? France Bučar je sicer vedno deloval malce razburjeno, bil je vedno kritičen in oster. A tokrat je še posebej razočaran. Celo nad ustavnim sodiščem kot zadnjim branikom institucij. A njegova kritika je tudi konstruktivna, kot se za pravega »očeta« spodobi.