Katarina Meden: "Vzrok za tišino je predvsem strah, navsezadnje pa tudi nestrokovnost."

Problematika ni prisotna le v romskih skupnostih. S prisilnimi porokami, ki se dogajajo na zahodu Evrope, sem se prvič seznanila leta 2002, ko mi je o tem pripovedovala Turkinja, ki živi v Franciji. Dekleta iz Turčije zvabijo na zahod in potem so zaprte v družini, so sužnje družine. Nekaj let pozneje so mi v Avstriji pripovedovali o migrantskih družinah, ki se v Bosno vračajo brez 13 ali 14 let starih deklic. Gre torej za velik problem, o katerem zunaj govorijo že dlje časa.

Dr. Stane Pejovnik: »Če politika misli, da bo z ustanavljanjem regionalnih univerz dobila pod nadzor nas, največjo univerzo, je to napaka. Ne bo. To ni mogoče. To je moj odgovor.«

Stane Pejovnik (1946) je rektor ljubljanske univerze. Je vodja nekdanjega Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj. Je eden najboljših slovenskih strokovnjakov za področje »kemijskih izvorov energije«, torej za baterije, in ima eno najdaljših bibliografij med profesorji. Danes je dr. Pejovnik tudi na čelu upora proti vladi, ki je svoj varčevalni pohod začela prav z napadom na univerzo.

Dušan Semolič: "Morda vseh pravic, ki jih imajo pri nas zaposleni, res ni mogoče najti v večini evropskih držav, toda lažje se je kakšni pravici odpovedati pri plači 1800 evrov neto kot pri plači 763 evrov bruto."

Nekatere spremembe sedanje zakonodaje so potrebne, že zato, da se odpravijo nepravilnosti na trgu dela. Treba je spremeniti trende, ki krepijo zaposlovanje na negotovih oblikah dela, okrepiti pravno in socialno varnost tistih, ki delajo na teh delovnih mestih, spremeniti definicijo minimalne plače, saj je ta krivična do večine delavcev, ki delajo v najtežjih delovnih razmerah. Sedanji zakon o delovnih razmerjih določa, da je delo za nedoločen čas pravilo, delo za določen čas pa izjema. Toda dogajanje na trgu dela je diametralno nasprotno - delo za določen čas je pravilo pri vseh novih zaposlitvah. Država tega ne bi smela dovoliti. Trg dela ni samopostrežna trgovina, kjer je vse dopustno v imenu konkurenčnosti in tržnih zakonitosti. Delo ne sme biti blago in delavec ne sme biti le strošek v hlastanju po dobičkih.

Prof. Nikola Visković: »Začenja se nasilje narave. Tega se ne zavedamo, ker prihaja počasi.«

Profesor Nikola Visković je desetletja predaval na splitski univerzi in pisal knjige o zgodovini, semiotiki in argumentaciji v pravu, potem pa je akademski svet presenetil z dvema voluminoznima deloma »Drevo in človek« ter »Kulturna zoologija«, v katerih si zastavlja za večino nezaslišana vprašanja o pravicah živali in dreves ter prikazuje zgodovino kulturne botanike in zoologije.

Aleš Gabrič: "Pri nas je tako, da na preteklost gledamo kot kuharji na sol - dodati po potrebi."

V razgreti situaciji, v kateri se nenehno vračamo v preteklost, se lahko vsaka stvar tudi tako interpretira. Nekdo, ki se resno ukvarja z zgodovino, bo v vsakem obdobju iskal pozitivne in negativne plati bivanja, delovanja in prenehanja nekega obdobja. Pri nas pa je tako, da na preteklost gledamo kot kuharji na sol - dodati po potrebi. Izpostavlja se le ena plat.

»Ali za Vatikan sploh še obstaja kakšna odrešitev?«

Uta Ranke-Heinemann (1927) je bila prva ženska profesorica teologije. Leta 1987 je profesuro izgubila, in sicer zaradi izjave na televiziji, da Jezusova mati Marija ni mogla biti hkrati še devica. Stavek, ki ga je ob tem izrekla, je citirala iz knjige, ki jo je pred tem napisal Ratzinger – sedanji papež, s katerim je študirala. Njena najbolj znana knjiga z naslovom Evnuhi za nebeško kraljestvo nosi le v Sloveniji politično korekten naslov: Katoliška cerkev in spolnost. Poleg tega da se je aktivno pridružila mirovniškemu gibanju leta 1979, je leta 1999 kandidirala tudi za predsednico Nemčije, za funkcijo, ki jo je pred tem opravljal njen oče. Z njo smo se pogovarjali v Essnu, kjer živi sama v hiši, polni spominov in knjig. Še posebej značilna in že kar znana je njena kuhinja – slika je objavljena ob kazalu.

Neda Pagon: "Moje glavno sporočilo je, da ne smemo misliti, da se nič ne da."

Peticija je moj osebni protest proti grobemu vladnemu poseganju v društveno delovanje. Z njo sem želela ugotoviti, kako apatični smo. Peticija ni uperjena proti trenutni vladi, temveč katerikoli vladi, ki bi si zaradi moči vzela pravico do grobega poseganja v civilno organiziranje. Podpisniki smo se opredelili do poseganja nekega oblastnega organa v društveno delovanje in življenje.

Dr. Vesna Pusić: »Želim si, da bi Slovenija hrvaško pristopno pogodbo z EU ratificirala do božiča.«

Dr. Vesna Pusić (1953), sociologinja, filozofinja, ena od sedmih ustanoviteljic prvega jugoslovanskega feminističnega gibanja, je hrvaška zunanja ministrica. V parlament je prvič prišla leta 2000, ko je prevzela tudi vodenje stranke HNS, Hrvaške narodne stranke – liberalni demokrati, v kateri je sedaj podpredsednica. K njej smo šli zato, da bi ugotovili, ali »nas« je Hrvaška res prinesla okrog, kot očitno meni del slovenske politike tik pred ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU. Sta se Pahor in Kosorjeva dogovorila, da je problem Ljubljanske banke problem nasledstva, Hrvaška pa zdaj želi vprašanje rešiti prek svojih sodišč? Je Hrvaška Pahorju obljubila, da se bo vprašanje reševalo v Baslu, v okviru nasledstva, ne pa enostransko? Slovenija je pri delitvi premoženja SFRJ dobila 16 odstotkov premoženja tudi zato, ker so se v delitveno bilanco štele devize nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke, te, ki jih je potem morala delno varčevalcem vrniti Hrvaška. Sicer bi Slovenija dobila le 13 odstotkov. Na hodniku hrvaškega zunanjega ministrstva slišimo še kaj. Recimo, da reševanje v Baslu pomeni, da je vprašanje izvzeto iz sukcesije, ne pa, da je del nasledstva. Kakorkoli, morda problem le ni tako enostaven, kot ga je tik pred zdajci javnosti predstavila Slovenija?

Gorazd Božič: "Pornografija ni glavni krivec za okužbe!"

Stvari, kot je varnost na netu, se novinarji vse prepogosto spomnimo takrat, ko se nam pač osebno zgodi kaj neprijetnega. Recimo, da nam kar od nekje spletni brskalnik prevzame čuden program, ki ga ne znamo odinštalirati, nakar to par mesecev stoično ignoriramo, nakar imamo na računalniku par sto zlohotnih infekcij. Ampak tega bo v naslednjih letih samo še več. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), ki že od leta 1995 preiskuje vdore v računalnike in pomaga uporabnikom pri raznovrstnih drugih zlorabah. Med letoma 2000 in 2008 je predsedoval evropski skupini odzivnih centrov TF-CSIRT in je predstavnik Slovenije v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost ENISA. SI-CERT je drugače del javnega zavoda Arnes, zato se nanj na brezplačno pomoč lahko obrne kdorkoli.

Dr. Umberto Galimberti: »Sedimo na tempirani bombi.«

Umberto Galimberti je v Italiji slaven filozof. Čeprav ni pripadnik nobene glamurozne filozofske šole, nobenega trendovskega gibanja in nobene modne smeri. Umberto Galimberti ni freudovec, ni lacanovec, ni bourdieujevec, niti ni briljanten nabildan mladenič rahlo peklenskega videza ali kak prepričan vegan, ki živi na od boga pozabljeni kmetiji brez elektrike, vode in interneta. Je prijeten možic srednjih let, s katerim je lepo poklepetati.
In ob klepetu pozabiti, da je redni profesor na Oddelku za filozofijo Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, pisec filozofskih uspešnic in kolumnist.
Nekateri menijo, da se razprodaja. Drugi, da je postaran pesimist. Tretji, da je platonistični nostalgik in jungovski norec. Ker je enako neizprosen do levih in do desnih, se mu je posrečilo, da se je v nekaj desetletjih javnega nastopanja zameril bogu in hudiču.
Pa je vendar le prijeten možic, s katerim je lepo poklepetati ...

Sigur Rós: »Najraje igramo v živo.«

Za islandsko skupino Sigur Rós lahko rečemo, da je poleg Björk najuspešnejši glasbeni proizvod svoje domovine. Glasbenike z značilnim, mističnim glasbenim izrazom so sprva opazili ljubitelji alternativne glasbe, nato pa so postali ena opaznejših mainstreamovskih atrakcij. V okviru Mars festivala bodo nastopili tudi v Mariboru, kjer bodo predstavili svoj zadnji album Valtari. Pred njihovim obiskom smo se pogovarjali z bobnarjem Orrijem Pállom Dýrasonom.

Renata Karba: "Igramo se z možnostjo prehranske samooskrbe bodočih generacij."

V parlamentarnem procesu sprejemanja zakona nismo imeli možnosti vplivanja. Poslancem smo nestrinjanje z zmanjšanjem zaščite kmetijskih zemljišč sporočali s civilnodružbeno peticijo spletne skupnosti Tretji člen, ki jo je podpisalo več kot 5000 državljanov in podprlo 34 organizacij. Pobudo za oceno ustavnosti smo začeli pripravljati takoj, ko je bil sredi julija zakon kljub odložilnemu vetu državnega sveta v državnem zboru sprejet. S pobudo za oceno ustavnosti uporabljamo še zadnjo instanco, ki nam je v Sloveniji na voljo, da dosežemo razveljavitev tega zakona.

Ivan Svetlik: »Omejevati predčasno upokojevanje je daleč premalo.«

Ko smo pred dvema letoma pripravili pokojninsko reformo, so izračuni pokazali, da lahko zaustavimo padanje pokojnin in naraščanje deleža proračunskih sredstev za pokojninsko blagajno. Predlagane rešitve bi zadostovale za približno 15 let. V zadnjih dveh letih se ni nič spremenilo na bolje. Izgubili smo dve leti, ki bi omogočali bolj postopno zaostrovanje pogojev upokojevanja. Izgubili smo okrog sto milijonov, ki bi jih dala reforma, če bi bila sprejeta. Gospodarska kriza se kaže kot dolgotrajnejša in globlja od pričakovanj, kar potiska zaposlene iz delovno aktivnega statusa in dodatno povečuje število upokojencev. Povrh tega k temu pripomore še vlada s prisilnim upokojevanjem v javnem sektorju. Minister Vizjak ima prav, ko pravi, da bi bilo omenjena cilja mogoče doseči le z ostrejšimi ukrepi od takrat predlaganih. Zato ni razumljivo, da se namerava lotiti sprememb predvsem z omejevanjem predčasnega upokojevanja in različnih časovnih bonusov. To bo daleč premalo. Bati se je, da bo skupaj s sindikati žrtvoval cilj ’zaustavitev padanja pokojnin’, ker za dovolj močne instrumente, ki bi to omogočali, ne bo dobil soglasja sindikatov. Sicer pa so sedanji vodje sindikatov že leta 2000 privolili v padanje pokojnin. To nas zelo hitro pelje v smeri liberalnega modela, po katerem je pokojnina iz prvega stebra namenjena le še pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov, ne pa vzdrževanju življenjskega standarda, ki si ga je človek ustvaril v aktivni dobi. Celo več. Vse večji delež upokojencev bo po tej poti za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov moral dobiti socialno pomoč države.

Karl Erjavec: »Ne moremo vztrajati v koaliciji, ki bo še naprej iskala rešitve za pot iz krize samo na plečih upokojencev in na socialnem področju.«

Predsedniku Desusa Karlu Erjavcu ni všeč, če mediji pišejo, da njegova stranka znova grozi. Pravi, da nič ne grozijo, ampak da vladne partnerje le opozarjajo na dogovore in na to, da ne bodo popuščali pri pokojninah in socialnih prispevkih. Pred nekaj tedni se je namreč v vladi zaostrilo, osnutek novega proračuna naj bi vseboval preveč rezov na socialnem področju in vlada ga je potem, kot pravi Erjavec, tudi po njegovi zaslugi, zavrnila. Ministrstvo za finance je dobilo navodila, naj rezerve poišče drugje.
Erjavec je med pogovorom deloval pomirjujoče, ni veliko govoril o načinu vladanja Janeza Janše in o njegovem iskanju sovražnikov, pravi, da je pomembneje, da slovenska politika skupaj najde rešitve. A nekje je vseeno neomajen: stranka Desus naj bi vlado Janeza Janše zapustila, če bodo jesenski rezi pregloboki in če bo napovedana pokojninska reforma samo ostra, ne pa tudi pravična.

Veselin Lakić: "Nikakor ne drži, da so na volitvah vsi glasovali za Pozitivno Slovenijo."

Predvsem nas moti to, da o odločitvi nismo bili neposredno obveščeni, ampak smo zanjo izvedeli iz medijev. Tudi tega, da po novem spada svet pod ministrstvo za notranje zadeve, namesto pod ministrstvo za kulturo, nam niso sporočili. Menimo, da je bila poteza enostranska, prenagljena in neprimerna za demokratični dialog v družbi.

Dmitry Glukhovsky: »Metro ni tisto, kar se zdi!«

Človeštvo se je z nuklearnimi izstrelki dokončno odplaknilo s planeta. Radioaktivnim puščavam, ki so bila nekoč mesta, vladajo superiorni mutanti. Po radijskih frekvencah se razlega samo še brezdušno tuljenje, nekaj med seboj vojskujočih se človeških skupnosti je preživelo samo še v moskovskem metroju – največji podzemni železnici na svetu, ki je bila tudi v resnici zasnovana kot titansko atomsko zaklonišče. Tekst na založnike sprva ni napravil blaznega vtisa, zato ga je avtor zastonj objavil na internetu.

„Za Uranovim izgonom stoji kardinal Rode“

Naš sogovornik razumljivo želi ostati anonimen, pozna pa odgovor na vprašanje, ki ga širša javnost gloda že nekaj mesecev: je nadškof Uran res moralno grešil in ima potomce? Teorijo hitro prehiteva neka druga, ki je za našega sogovornika nesporno edina resnična: Uran je nesrečna žrtev spletke. Grozijo mu, prepovedano mu je komunicirati z mediji, mora pa se braniti v perverzni situaciji, ko je brez dokaza obtožen in obsojen, da ima otroke. Kako naj dokaže, da jih nima, ko mu je prepovedano nastopati v medijih? Kaj sploh storiti, kako se braniti? Naš sogovornik pove, da ravna na lastno pest ...

Marko Jaklič: "Vlada težko prepriča javnost, naj varčuje, če se nič ne zgodi s kvazi elito, za katero se sumi, da je ukradla ali v tujino prenesla ogromno denarja."

Dr. Marko Jaklič je redni profesor za področje poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sodeluje s številnimi podjetji pri strateškem razvoju in organizaciji. Ekonomist, ki ve, kaj je treba storiti, da bi slovensko gospodarstvo krizo preživelo, in kako bi v neizprosni globalni tekmi postalo konkurenčnejše.

Tomo Križnar: "Tisti, ki dejansko imajo moč, so se dogovorili, kako bodo razdelili Sudan in njegova naravna bogastva, predvsem nafto in vodo."

Obe državi neznosno trpita zaradi zaustavitve pretoka nafte, o čemer sem se lahko pred štirinajstimi dnevi prepričal tudi sam. V državi, ki sama črpa nafto, liter bencina stane sedem dolarjev. Ne verjamem, da se bodo razmere umirile, vsekakor pa bi bilo fantastično, če bi se sklenjeni dogovor uresničil.

Dr. Rajko Pirnat: »Ne pravim, da ima predsednik vlade totalitarne namene, ampak ravnanje, ki poskuša obvladati avtonomne dele družbe, je pot v totalitarizem«

Z nekdanjim dekanom ljubljanske pravne fakultete in ministrom za pravosodje v prvi slovenski vladi po osamosvojitvi smo se pogovarjali o vladi in njenem razumevanju oblasti, prava, zakonov in ustave. O koalicijski histeriji, o varčevanju, o avtonomnih delih družbe in o Janezu Janši. Pa tudi o ideoloških obračunih in o podobnostih med totalitarnostjo vladanja pred dvajsetimi leti in današnjo.

Miha Kovač: »Amazon kot stara jugo partija«

Našega sogovornika bi prav gotovo ne mogli označiti za internetofoba ali tehnofoba nasploh. Prej obratno. Na steni njegove pisarne na koncu koncev visi graf, nad katerim v angleščini piše: Ko vam kdo naslednjič reče, da je internet ubil branje knjig, mu pokažite tale graf. Graf kaže, kako naj bi glede na raziskave z dvigom digitalne tehnologije strmo rastla tudi frekvenca branja med splošno populacijo. Internet v nasprotju z nekaterimi napovedmi ni zatrl popularnosti daljših tekstov. A naš sogovornik ima ob divjem sunku prodaje e-knjig na račun papirnatih vseeno cel kup utemeljenih pomislekov. Pogovor sem sicer nameraval začeti drugje, a je med uvodnim kramljanjem hitro naneslo na zelo močan resentiment do Amazona kot firme. In ker je bil ta resentiment izražen na tako učinkovit način, sem hvaležno začel kar tam.

Vili Kovačič: "Je legitimnost nad legalnostjo?"

To še ugotavljamo. Za zdaj smo naredili fotokopije vsega gradiva in bomo analizirali izločene podpise.

Gregor Virant: "Naj bo jasno, da nisem koalicijski predsednik parlamenta, ampak predsednik vseh poslank in poslancev."

Nekateri za Gregorja Viranta pravijo, da je človek, ki je z ustanovitvijo stranke zasadil nož v hrbet Janezu Janši. Drugi so prepričani, da je šlo vseskozi za igro in da Virantov vstop v koalicijo s SDS ni naključje. A sam pravi, da so vse to le špekulacije, da so se pri nastanku vlade odločili za boljšo izmed slabih možnosti in da je kljub nepotrebni ideologizaciji zadovoljen z delom vlade. Hkrati dodaja, da se mora jeseni spremeniti veliko stvari, če želi Janez Janša ostati premier.

Leningrad Cowboys: »Uničujemo tudi svete pesmi!«

Finski posebneži so zasloveli, ko so se leta 1989 pojavili v filmu finskega režiserja Akija Kaurismakija. Začeli so s priredbami znanih rockovskih zasedb, kot sta The Doors in Lynyrd Skynyrd. Kasneje so se lotili tudi avtorskih skladb, ki slovijo po humorni vsebini. Pred njihovim nastopom na festivalu Schengenfest v Vinici ob Kolpi smo se pogovarjali z basistom Timom Tolonenom, ki nam je med drugim »zagotovil«, da v zabavljaški glasbeni skupini, ki pozornost pritegne tudi zaradi pričesk in znamenitih čevljev, nihče ne nosi lasulj.

Hannes Swoboda: "Želim si le, da bi vsi demokracijo in demokratične procese jemali resno."

Slovenije nisem primerjal z Romunijo, dejal sem le, da tudi v Romuniji spremembe sprejemajo prehitro ter da si vzamejo premalo časa za razmislek in konstruktiven odziv opozicije. Vlada tako poskuša prehitro uvesti novo zakonodajo, kar pod vprašaj postavlja njeno vsebino in navsezadnje demokracijo. Evropa je zaradi takšnih ukrepov manj demokratična. To sicer ni težava posamezne države, ampak se to dogaja v številnih državah, na kar sem tudi želel opozoriti.

Jože P. Damijan: »Po varčevalni ihti smo najbolj zvesti učenci Nemčije.«

Prof. dr. Jože P. Damijan je ekonomist brez dlake na jeziku, zaradi česar ima vsaj toliko gorečih nasprotnikov kot privržencev. Podobno kot njegov vzornik, ameriški nobelovec Paul Krugman. »Imam vse njegove knjige,« pravi. In doda: »Iz Krugmana sem doktoriral.« Bivši sodelavec Janeza Janše je danes eden izmed njegovih najostrejših kritikov. Meni, da je vladna varčevalna naglica zgrešena in da se mora država v krizi zadolževati za pametne infrastrukturne projekte, zato da gospodarstvo čim prej izvleče iz recesije.

Nataša Vaupotič: "Sprememba vodstva ne bo spremenila stanja."

Na srečo bo izplačilo plač v mesecu avgustu zagotovila univerza iz oblikovanega sklada za zagotavljanje likvidnosti fakultet. Ta rešitev je seveda kratkoročna, o dolgoročnih se bom lahko z rektorjem pogovorila v drugi polovici avgusta.

Seveda to pomeni razpad EU

Ne preveč resna, čeprav bi bila to, gledano povsem ekonomsko, pravzaprav normalna posledica zdajšnjih primanjkljajev in presežkov med državami znotraj denarne unije. Države s plačilnobilančnimi presežki so bile pred uvedbo evra dejansko del denarnega območja nemške marke. Francija ne sodi zraven, a je velika in politično pomembna. Če med letoma 2005 in 2008 ne bi hazardirali in zapravili deset milijard evrov, bi v to bolj spadala Slovenija. Seveda to pomeni razpad EU, ustvarjanje šibkega evra pa je nesmisel.

Janez Butara: »Imamo vojake in imamo heroje.«

Ko je prejšnji teden nekdanja vojašnica Franca Rozmana – Staneta dobila ime po padlem teritorialcu, Janeza Butare, nekdanjega poveljnika novomeškega območnega poveljstva teritorialne obrambe in prvega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske, ki domuje ravno v preimenovani vojašnici, na slovesnosti ni bilo. Sedanjemu poveljniku 1. brigade je poslal ostro pismo, v katerem je pojasnil, zakaj se je tako odločil. Po njegovih besedah ministrovo preimenovanje vojašnice »žali vojaško etiko in moralo«.

Spomenka Hribar: »Obema stranema, skrajnim na desnici in skrajni levici, vseskozi ustreza, da ni bilo izrečeno tisto, kar bi moralo biti. Da ni bilo izrečeno opravičilo.«

Odkar je Spomenka Hribar pred skoraj 30 leti napisala esej o povojnih pobojih, zločinu in spoštovanju človekovega dostojanstva, ne glede na politično opredelitev, se trudi, da bi država, politika, ljudje, drug med drugimi in sami s sabo sprejeli spravo. Spoštovanje. Opravičilo. Da bi končali z medvojnimi delitvami. A njena želja se še ni uresničila, nasprotno, obe strani, še posebej pa desna, se trudita, da Slovenija ostaja razdeljena. Na prave in neprave. Danes je še huje, pravi Spomenka Hribar, manj smo spravljeni kot pred tremi desetletji.