Metka Tekavčič: "Ne moremo ob vsaki menjavi oblasti spreminjati imen ulic in stavb."

Predlog je bil posledica dolge razprave mestnega sveta, v kateri je prišlo do politikantskih obračunov in besednih dvobojev med dvema največjima strankama v državi. Namesto razprave o vrtcih in položaju ljudi, o tem, kako so prizadeti družinski proračuni posameznih gospodinjstev, se je razvila debata o tem, kdo je kriv za nastanek te oziroma prejšnje koalicije ... Diskusija je bila z vidika meščana žaljiva. Šlo je tudi za odziv na odločitev ministra za obrambo Aleša Hojsa, da preimenuje vojašnico Franca Rozmana - Staneta.

Ivan Ketiš: »Oni pa gredo naprej kot ruski tanki«

SERŠ je Srednja elektro-računalniška šola Maribor. Je največja srednja šola v Mariboru in njen ravnatelj Ivan Ketiš je najbolj izkušen srednješolski ravnatelj. Pred dvema mesecema so ga iz superministrstva obvestili, da bodo SERŠ organizacijsko priključili k Tehničnemu centru Maribor. Od tedaj je Ketiš vodja upora proti ministrstvu. Usmerja svoje dijake, učitelje in starše, ki potez ministrstva ne razumejo. Ivan Ketiš v tem intervjuju plastično opiše, s kakšnimi nasprotniki ima opravka.

Tomaž Novljan:  »Svetloba na naše vedenje vpliva bolj, kot se zavedamo«

Doc. dr. Tomaž Novljan je predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter gostujoči predavatelj na Visoki šoli za dizajn in na Fakulteti za arhitekturo v Barceloni.

Katja Kumar: "HELP je popolnoma neodvisen od vodstva organizacije in smo uspešni tudi v času finančne krize."

V nasprotju s številnimi mednarodnimi organizacijami ne zapravlja več sto tisoč evrov ali dolarjev za varnost, avtomobile, drago zunanje osebje. Regionalnim direktorjem drugih organizacij delo narekujejo iz Kabula ali celo iz Evrope, kjer so vodilni popolnoma brez občutka, kaj se na terenu dejansko dogaja, HELP pa je v Heratu popolnoma neodvisen od vodstva organizacije v Bonnu in smo uspešni tudi v času finančne krize.

Marko Golob: »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

Pred dvema letoma je Marko Golob med listanjem časopisa na plaži naletel na oglas, s katerim je vlada iskala upravo novoustanovljene agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Ravno tedaj je po osmih letih nehal delati v podjetju LTH Ulitki, ki izdeluje dele za nemške avtomobilske znamke. Ker je menil, da bo delo zanimivo, se je prijavil. »Nihče ni mislil, da bomo svoje poslanstvo vzeli tako zares,« pravi. Še vedno dela, kot da bo končal petletni mandat, a to bi bilo veliko presenečenje.

Božo Jašovič: »NLB sploh ni v tako slabem stanju, kot prikazujejo mediji«

Svetovalci, ki so izvajali skrbni pregled največje banke v državi, so končali delo. Rezultati skrbnega pregleda bodo razkrili, kakšno je dejansko stanje v banki in koliko dodatnega kapitala bi potrebovala, če bi se uresničili različni črni scenariji. Za zdaj kaže, da bo dokapitalizacija zadoščala, a časi so zelo negotovi. Ob nadaljevanju težav evroobmočja in stagnaciji slovenskega gospodarstva ter nižanju bonitetnih ocen držav bo NLB potrebovala bistveno več kapitala, kot ga je dobila z zadnjo državno injekcijo. Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič je za zdaj optimističen. Res pa je, da se mu s težavami NLB kmalu ne bo več treba ukvarjati, saj bo imenovana nova uprava.

Dr. Andrea Saccucci: »Doslej se še nobeni vladi ni uspelo izogniti obveznostim do evropskega sodišča.«

Andrea Saccucci je odvetnik rimske odvetniške pisarne Lana - Lagostena Bassi in je pred evropskim sodiščem zastopal izbrisane v nedavno dobljeni tožbi. Je profesor prava človekovih pravic. Odzivi slovenske vlade, češ da ni denarja za popravo krivic, ga ne skrbijo. Ker si doslej še nobena država ni drznila ignorirati odločitve sodišča v Strasbourgu. Izbrisanim, pravi, bo stal ob strani, dokler ga bodo potrebovali. Glede odgovornih za izbris upa, da čutijo žalost zaradi trpljenja, ki so ga povzročili. Kazenskih postopkov zoper njih ne izključuje.

Marko Studen: »Dobra arhitektura je posledica boja posameznika proti sistemu«

Pred kratkim smo se peljali mimo daljnovodnega stebra in štiriletni sin Val je vzkliknil: Eifflov stolp! V vrtcu so imeli »teden zgradb« in očitno je podobi nekako povezal. Komajda se je odvadil polniti plenice, nikoli bil v Parizu, vendar v grobih obrisih že pozna ikono zahodne civilizacije. Da, arhitektura še vedno oblikuje našo identiteto in našo kulturo. Ne samo to, arhitektura je v zadnjih desetletjih postala nova zvezda globalne medijske kulture. Simulaker, ki hkrati generira in zadovoljuje kolektivne potrebe, po Baudrillardu.

Milan Brglez: "Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“."

Gotovo smo danes tako na nacionalni kot na mednarodni ravni bolj pozorni na pojave mučenja in nasilja, zato je težko delati primerjave za nazaj. Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“. Še zlasti zanjo je kazalo, da ji bo uspelo zamajati ali vsaj redefinirati prepoved mučenja kot obče zavezujočo normo mednarodnega prava v vseh okoliščinah, a se to na srečo ni zgodilo. Žal sam obstoj takšne norme ne more preprečiti tudi mučenja v praksi, a gotovo bi bilo brez nje stanje še slabše.

Janez Šušteršič: »Zanima me, kaj bo naredila ta vlada, ne pa, kaj je kdo miniral v preteklosti.«

Minister za finance, ekonomist dr. Janez Šušteršič, se zaveda, da si z radikalnim rezanjem javne porabe ni mogoče pridobiti naklonjenosti javnosti. Vendar trdi, da je to edina rešitev, saj bi Slovenija v nasprotnem primeru morda morala zaprositi za mednarodno pomoč. Pretiravanje ali resnica? Pravzaprav niti ni pomembno. Vlada je na koncu dosegla svoje. Vprašanje je le, za kakšno ceno.

Wolfgang Schäuble: »Za popolne rešitve je potreben čas«

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je trd: kot edino rešitev za evrsko krizo zahteva takojšnje tesnejše povezovanje v Evropski uniji

Neneh Cherry: »Improvizacija je pomembna za ustvarjalnost«

Letošnji Jazz festival Ljubljana nam je znova postregel z zanimivimi imeni iz sveta improviziranih godb, posebej pa bo presenetil z nenavadnim sodelovanjem švedsko-norveških udarnih improvizatorjev, tria The Thing, in slovite pop pevke Neneh Cherry, najbolj znane po uspešnem albumu Raw Like Sushi in skladbi Seven Seconds, ki je nastala v sodelovanju s Youssoujem N’Dourjem.

Eva Marn: "Zmanjkuje nam prostora za besedo"

Ker je bil lani razpis namenjen triletnim projektom, bodo nekateri letos na račun lanskih odobrenih projektov dobili določena sredstva. Letos je bil en in edini razpis razveljavljen, pri drugem, ki je namenjen tudi vladnim organizacijam, pa ocenjujemo, da bo od okoli 190.000 ostalo 100.000 evrov sredstev. To je za sektor kot celoto smešna številka.

Oton Račečič: »Minister tvita, namesto da bi se dogovarjal«

Vlada se je šolstva z varčevanjem lotila bolj kot drugih področij javnega sektorja. Po aprilski stavki v vrtcih in šolah se je zdelo, da se je ustavila vsaj pri svojih željah po spreminjanju normativov in standardov, a očitno je to le upočasnila, saj je zdaj spremenila pravilnik o šolskem koledarju. V vladnih ukrepih je nekaj pameti, toda ne toliko, da bi jih sprejemali brez dogovarjanja in kar počez, trdi ravnatelj Osnovne šole Prebold Oton Račečič. Račečič, ki je ravnatelj skoraj 20 let, je do pred kratkim vodil združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnih in glasbenih šol. S strokovnega stališča je bil kritičen do vseh vlad, z obema desnima pa je imel težave še osebno, saj mu ministra za šolstvo dr. Lovro Šturm in dr. Milan Zver nista dala soglasja k imenovanju za ravnatelja, čeprav bi to morala biti samo formalnost. Od sedanjega ministra dr. Žige Turka si želi, da bi bil bolj odkrit in da svojih ukrepov ne bi zgolj razglašal prek spletnih komunikacijskih omrežij.

Rickard Falkvinge: »Spet smo prevzeli nadzor nad pomenom besede ’pirat’ in ji uspešno pripeli pozitivno konotacijo«

Piratske stranke – obstajajo že v skoraj 60 državah po vsem svetu – sestavljajo ta hip najhitreje rastoče politično gibanje. Rickard Falkvinge, 40-letni švedski informatik, danes v njem nima formalnega položaja, in kot pravi, tudi nobenega izjemnega vpliva. A brez njega gibanja morda sploh ne bi bilo. Falkvinge je tisti, ki je ustanovil prvo piratsko stranko in s posojilom, ki ga je vzel na svoje ime, zagotovil, da je preživela prvih nekaj let. Pri tem je z uspehom na zadnjih evropskih volitvah, ko je stranka dobila dva poslanca v evropskem parlamentu, prvi pokazal, da pirati lahko postanejo resna politična sila. Lani je sicer odstopil s položaja vodje švedskih piratov in postal strankin samooklicani »politični evangelist«.

Nils Muižnieks: »Multikulturalizem ni mrtev, pač pa sploh še ni bil preskušen.«

Prvega aprila je skrb za človekove pravice v širši Evropi od Thomasa Hammarberga prevzel Nils Muižnieks. Na položaju komisarja Sveta Evrope za človekove pravice bo pristojen za obsežno območje od Velike Britanije na zahodu do Rusije na vzhodu. Za Mladino je spregovoril o svojih prednostnih nalogah, glede katerih se zaveda, da mu jih bo narekovala predvsem gospodarska kriza.

Franci Zlatar: "Področje mednarodne zaščite vse bolj postaja polje političnih preigravanj"

V Sloveniji je v celotni zgodovini države status begunca dobilo 250 prosilcev, sicer pa je bilo prošenj bistveno več, okoli 18.000.

Avstralska izkušnja

Povprečna volilna udeležba je 95-odstotna. Ker na volišča pride veliko ljudi, ki ne bi volili, če bi bilo odločanje prostovoljno, imamo razmeroma velik delež neveljavnih glasovnic. Teh je okoli pet odstotkov. Visoka udeležba pomeni malenkostno prednost za levo usmerjene stranke. Govorimo o odstotku ali dveh. Razlog za to je, da se volitev udeležuje približno 25 odstotkov ljudi, ki sicer ne bi volili, med njimi pa je nesorazmerno velik delež mlajših in tistih z nižjim družbeno-ekonomskim položajem, ki so v povprečju bolj naklonjeni levici. Naše stranke so zelo močne in izjemno disciplinirane, to pa zato, ker se zaradi obvezne volilne udeležbe veliko več ljudi identificira s strankami. Ker je udeležba obvezna na državnih in regionalnih ter ponekod celo na lokalnih volitvah, 95 odstotkov polnoletnih državljanov v povprečju voli na manj kot dve leti, ljudje pa so temu primerno zelo dobro seznanjeni s programi strank.

Politično podrejanje odvetnikov

Koalicijska pogodba vladajoče koalicije predvideva ukinitev obveznega članstva v zbornicah vseh vrst in oblik. Na ministrstvu za pravosodje pa so se očitno odločili, da bodo odvetniški in drugim zbornicam pod njihovo pristojnostjo (notarski, stečajni in izvršiteljski) tudi odvzeli javna pooblastila, ki jih zdaj izvajajo v imenu države same. Predsednik odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek opozarja pred posledicami za družbo, v primeru, da bi o vpisih, izbrisih in disciplinskih postopkih zoper odvetnike odločala država.

Dr. France Bučar: "Naj rečem neposredno – druga republika želi ustavni sistem prilagoditi temu, da bo obveljalo tisto, kar reče samo en posameznik."

Dr. France Bučar, ki velja za enega od očetov slovenske ustave, bil naj bi celo »hrast slovenskega osamosvajanja«, se je vedno držal stran od političnih strank. Nekaj časa je bil član komunistične partije, pa so ga izključili. Nekaj časa je bil v Demosu, pa ga tam niso marali. Nekaj časa so ga imeli za desnega politika, pa vseskozi glasno kritizira vlade, ki jih vodi slovenska politična »desnica«.
Zase pravi, da je trmast, da je samorastnik in da je največji problem Slovenije, da ji danes vlada (eno)strankarska diktatura. Politični sistem, ki se je preoblekel v demokracijo samo zato, da je lahko nadaljeval avtokratski način vladanja. Bučar seveda ne misli komunistov, ki jih nekateri še vedno preganjajo po Sloveniji, ampak politične stranke, njihove voditelje, politično strukturo, ki si podreja vso slovensko družbo.

Dr. Imre Szeman: »Kritika kapitalizma ni dovolj«

Kanadski profesor madžarskega rodu Imre Szeman je avtor knjige Po globalizaciji, ki jo je napisal v soavtorstvu s profesorjem Ericom Cazdynom. Razlaga, zakaj v francosko govorečem Quebecu v Kanadi potekajo tako silovite demonstracije študentov. Seveda govori tudi o finančni krizi, globalizaciji, naravi kapitala, Paulu Krugmanu in Naomi Klein, potrošnikih. Szeman je raziskovalec kulturolog, na Univerzi v Alberti poučuje angleščino, njegovo področje so filmske študije in sociologija, poleg tega je ustanovitelj Kanadskega združenja za kulturologijo.

Julia Holter: »Osredotočimo se raje na nadarjene«

Potem ko je Julia Holter, kalifornijska pevka, skladateljica in multiinstrumentalistka, avgusta lani izdala album Tragedy, je tako rekoč čez noč postala ena od ustvarjalk, najbolj izpostavljenih v (ob)glasbenih medijih. Ploščo, ki je zameglila meje med alternativnim popom, sodobno kompozicijo in elektronsko glasbo, so številni razglasili celo za najboljši album minulega leta. Širše občinstvo pa je Holterjeva navdušila z letošnjim, bolj sredinskim pop albumom Ekstasis. Navdih za oba albuma je dobila v antični Grčiji, toda spogledovanje s preteklostjo je na obeh zaživelo v sveži, sodobni in izvirni podobi, ki se bolj kot pri aktualni grški problematiki napaja v Julijini ljubezni do književnosti in glasbenega raziskovanja.

Igor Šoltes: "Ne glede na to, koliko je denarja, je zavezanost transparentnosti enaka."

Ne glede na to, koliko je denarja, je zavezanost transparentnosti enaka. Pomembno je, kako so se poslanci opredelili do varčevanja. Varčevanje naj bi veljalo za vse, politiki pa bi morali biti zgled.

Dr. Ivan Kristan: »Strašenje z Grčijo je ustrahovanje ljudstva in poslancev.«

Ustavni pravnik Ivan Kristan pravi, da se koalicija obnaša tako, kot se je revolucionarna oblast po drugi svetovni vojni, in to imenuje državni udar. Trdi, da je vlada dokončno ponižala poslance na izvrševalce njenih nalog in da bo razvrednotenje zakonodajne veje oblasti imelo dolgotrajne posledice. Zakonodaja je po njegovem mnenju resna stvar, pri kateri se izplača vsaka vložena dodatna ura, teden ali mesec. Tako je zakonodaja v resnici lahko učinkovita, ne pa s spreminjanjem več deset zakonov na nujni nočni seji.

Ulay: »Estetika je zanimiva, etika pa nujna!«

Idiot je bil v stari Grčiji tisti, ki ni sodeloval v političnem in javnem življenju polisa in se je ukvarjal zgolj s svojim lastnim življenjem, in Frank Uwe Laysiepen - Ulay nikakor ni idiot. Je umetnik in nekdanji član umetniškega dueta, ki sta ga sestavljala z nekdanjo partnerko, razvpito »babico performansa« Marino Abramović. Je tudi uomo universale, nenadut intelektualec, ki budno motri svet, moder in prepričljiv sogovornik, anarhist po duši in seveda umetnik, ki se ni nikdar spustil v komercialo.

Metka Naglič: "Pomanjkanje politične volje"

Najbolj splošno bi lahko rekli: zaradi pomanjkanja politične volje. Dvajset let po izbrisu oblast še vedno ni pripravljena, da bi priznala diskriminatorno naravo izbrisa. Glede Romov prav tako pogosto naletimo na ’podajanje žogice’ od lokalnih do državnih oblasti, ko se velikokrat ne najdejo ’pristojni’ za ureditev težav.

Mitja Jelenič Novak: »Imajo nas za mrhovinarje, ki se pasejo na nesreči drugih«

O kršitvah odvetniške etike, o odvzemih odvetniških licenc, o odvetništvu kot zatočišču za pokvarjene pravosodne funkcionarje in o tem, zakaj javnost odvetniški poklic prišteva med najbolj koruptivne, smo se pogovarjali z disciplinskim tožilcem odvetniške zbornice Mitjo Jeleničem Novakom.

Zoran Janković: »To niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi.«

Sodno preiskavo proti Jankoviću, zaradi nakupa zemljišča v Nišu, vodi mladi tožilec Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar. Z Davčne uprave (Durs) so ta teden sporočili, da se dokument o Jankoviću razlikuje od dokumenta, ki so ga nedavno objavili mediji. Informacijska pooblaščenka pa je poslanko SDS Alenko Jeraj kaznovala, ker je očitno prav ona novinarjem pred parlamentarnimi volitvami pošiljala dokumente Dursa. Seveda ima Janković prav, ko pravi, da gre za politično gonjo. A vendar to ni nič presenetljivega. Konec koncev je ljubljanski župan verjetno vpliven politik, Janševa vlada pa ima tako še dobra tri leta časa, da pri Jankoviću nekaj najde.

Ksenija Jus: "Ne želim biti del verske organizacije, ki se ukvarja z gospodarskim kriminalom in aktivno širi homofobijo in vse sorodne oblike sovražnosti."

V župnijo, v kateri sem prejela zakrament krsta, sem poslala dopis z mojo željo o izstopu. Župnik mi je odgovoril, da se moram za morebitni izpis osebno oglasiti ali poslati notarsko overjen dokument. Ker sem domnevala, da gre za neprijeten spodrsljaj, sem v omenjeno župnijo poslala še en dopis, a sem tudi po drugem poskusu dobila podoben odgovor, le da je tokrat bila pošiljateljica neposredno Nadškofija Maribor.

Igor Lukšič: »Borut Pahor absolutno ni razumel, kaj je smisel politike.«

Igor Lukšič napoveduje, da bo 2. junija na kongresu stranke premagal Boruta Pahorja in postal njen novi predsednik. Potem naj bi zavihal rokave in socialnim demokratom vrnil socialdemokracijo, opozicijska vloga njegove stranke pa naj bi se okrepila. Postavljata se dve vprašanji: bo Lukšič zmogel prepričati delegate na kongresu in ali bo v prihodnjih letih stranki res vrnil ugled, kakršnega naj bi bila nekoč že imela?