• Urša Marn

    12. 10. 2016  |  Družba

    Zakaj o slovenskih arhitektih izpred druge svetovne vojne vemo tako malo?

    Kako to, da o arhitektih iz socializma vemo tako veliko, o arhitektih izpred druge svetovne vojne pa tako malo? Bogo Zupančič, zgodovinar arhitekture, odgovarja, da so bili mnogi odlični slovenski arhitekti, od Costaperarie, Šubica, Husa, Spinčiča do Vurnika in drugih, v obdobju socializma zamolčani zato, ker so delali za meščanske in kapitalistične naročnike: "Kot arhitekturnemu zgodovinarju se mi zdi škoda, da se slovenska arhitekturna zgodovina osredotoča samo na Plečnika in zadnje čase še na Ravnikarja, saj je imela Slovenija še veliko drugih odličnih arhitektov. Plečnikovi učenci so množično hodili študirat v Pariz, Vurnikovi učenci v Berlin, a ker so bili tam v času nacizma, se po vojni o tem ni smelo javno govoriti. Edvard Ravnikar, ki je na ljubljanski šoli za arhitekturo začel poučevati takoj po drugi svetovni vojni, se je s prvo generacijo študentov želel izkazati v pedagoškem smislu in uspelo mu je ustvariti res vrhunsko generacijo, v katero spada tudi Mušič. V šestdesetih je Ravnikar dobil v delo Trg revolucije, zaradi česar se je vse manj posvečal pedagoškim obveznostim. Prepustil jih je asistentom, ki pa mu žal niso bili dorasli. Od slavne ljubljanske šole za arhitekturo se tako ni ohranilo skoraj nič."

  • Boris Matić

    12. 10. 2016  |  Družba

    Zakaj pretirana skrb za varnost otrokom prej škodi kot koristi

    Varnost, posebej varnost otrok, nam je tako rekoč sveta. Argument varnosti prekaša vse druge, še zlasti, ko govorimo o otrocih. Z varnostjo v mislih oblikujemo javne prostore, ograje na stopniščih in seveda še posebej otroška igrišča – da le preprečimo čim več poškodb. Zato so si igrišča med seboj čedalje bolj podobna. Na njih se lahko pojavlja samo certificirana in atestirana oprema, ta pa je, seveda, draga. Velikost igral in podlage so skrbno predpisane. Povsod najdemo enak tobogan, enak vrtiljak, enako plezalo. Če poskušamo v javni prostor umestiti drugačno, nenavadno igralo, imamo opraviti z zakonodajo, ki tega ne dovoli. In če se otroci pritožujejo, da jim je na igrišču dolgčas, ali če starši ugotavljajo, da so se sami v otroštvu ukvarjali z veliko nevarnejšimi rečmi, skomignemo z rameni – časi so drugačni, tako pač je.

  • Damjana Kolar

    12. 10. 2016  |  Kultura

    Yasmina Reza z novo igro na odru MGL

    V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo 16. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili komedijo Bella Figura, sodobne francoske avtorice Yasmine Reza v režiji Mateje Kokol. Avtorica je zaslovela predvsem s svojimi satiričnimi igrami, kjer nastopajo predstavniki današnjega zgornjega srednjega razreda. Bella Figura je bila krstno uprizorjena lansko pomlad v Berlinu v režiji Thomasa Ostermeierja.

  • Peter Petrovčič

    12. 10. 2016  |  Družba

    Tožba pred evropskim sodiščem se obrestuje. Romi dobili vodo.

    Vlada je po desetletjih prigovarjanj na en mah rešila težave s pitno vodo v dveh romskih naseljih. Sočasno se je po letu in pol nedejavnosti sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti in napovedala skorajšnje sprejetje nacionalnega programa ukrepov za prihodnjo petletko ter prednostno obravnavo »bistvenih vprašanj, kot je zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture na območjih, kjer večinsko živijo predstavniki romske skupnosti«. Kaj se dogaja? Je Slovenija nenadoma spremenila svoj negativni odnos do Romov?

  • Darja Kocbek

    11. 10. 2016  |  Svet

    Razdejanje je vse, kar ZDA lahko po 15 letih vojne pokažejo v Afganistanu

    Čeprav so ZDA za vojno v Afganistanu v zadnjih 15 letih porabile milijarde dolarjev, to ni ena od pomembnih tem predvolilnih razprav. Vojna v Afganistanu je pozabljena polsestra vojne v Iraku. V začetku leta 2003 so milijoni ljudi po svetu po razkritju, da so dokazi, da je imel režim Sadama Huseina »orožje za množično uničevanje«, , nedvomno ponarejeni, protestirali proti vojni v Iraku. Veliko manj aktivistov je protestiralo proti vojni v Afganistanu.

  • IK 

    11. 10. 2016  |  Svet

    Ko mediji pozabijo omeniti, da so terorista ujeli begunci

    Nekateri slovenski osrednji mediji so poročali o Sircu, ki ga je v Nemčiji iskala policija, saj so v njegovem stanovanju našli eksploziv. Nekatere naslovnice so bile ponovno polne teroristične grožnje, ki bi se lahko končala tragično, a do tega nato ni prišlo. Pozabili pa so posebej poudariti (nekateri so to celo v celoti zamolčati) resnični razlog zakaj. Ob senzacionalistični zgodbi so namreč zameglili dejstvo, da so ga na koncu ujeli in policiji predali prav trije begunci iz Sirije. Jaber al-Bakr, ki naj bi bil povezan z Islamsko državo, naj bi namreč v Nemčiji načrtoval bombni napad. Ko je policija v njegovem stanovanju v soboto našla eksplozivo, je že bil na begu iz kraja Chemnitz. Ko je prispel v Leipzig, je zaprosil tri svoje sodržavljane, ki jih je naključno srečal na železniški postaji, ali lahko prespi v njihovem stanovanju. Ker se jim je zdel sumljiv in jih skušal podkupiti, so ga nato v stanovanju zvezali in fotografirali ter obvestili policijo, poroča BBC, ki povzema lokalne nemške medije. 

  • IK, STA

    11. 10. 2016  |  Družba

    Slovenija poziva k popolni odpravi smrtne kazni

    Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je ob svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni pozvalo k njeni odpravi. "Slovenija je odločna nasprotnica smrtne kazni v vseh okoliščinah in si prizadeva za odpravo smrtne kazni povsod po svetu," so zapisali v sporočilu za javnost. "Globalna odprava smrtne kazni je pomembna tako z vidika varovanja človekovega dostojanstva kot zaradi nepovratne škode, ki jo povzroča, še posebej v luči dejstva, da nobeno sodstvo ni brez napak. Obenem podatki kažejo, da smrtna kazen ne zmanjšuje stopnje kriminala. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse države, ki še ohranjajo smrtno kazen, da jo čim prej odpravijo oziroma uvedejo moratorij na njeno izvrševanje," pravijo na MZZ.

  • N'toko

    11. 10. 2016  |  Družba

    V kraljestvu zasebne lastnine

    Vozniki smo na cestah med seboj sklenili tiho zavezništvo proti oblastem. Čeprav na prvi vtis med vsakodnevnim manevriranjem po mestu delujemo kot smrtni sovražniki, med nami v resnici vlada uporniška solidarnost, kakršno zunaj prometa težko najdeš. Vsi poznamo tisti občutek tovarištva, ko ti nasproti vozeči avto poblenda in te opozori na policijo za vogalom. Voznika, popolna neznanca, ki si ne delita drugega kot skupni asfalt pod gumami, si izmenjata zadovoljni pomežik malih ljudi, ki sta s skupnimi močmi ukanila močnejšega predatorja. V isti predal prometnega tovarištva lahko uvrstimo starodavni medijski ritual, v katerem vozniki kličejo na radijske postaje in opozarjajo širšo Slovenijo na prežeče radarje. In mar niso prav radarji v Mariboru zanetili ljudske vstaje? Vozniki ne jebemo sistema in pika. Ko vidimo enega izmed nas, ki mu policija vsem na očeh piše kazen, nas prej kot privoščljivost popade jeza nad represivnimi organi države: »Glej jih, spet kasirajo!«

  • Damjana Kolar

    11. 10. 2016  |  Kultura

    Potujoča razstava o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji

    Po Beogradu in Sarajevu bo potujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije (MIJ) iz Beograda z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji gostovala tudi v Ljubljani in sicer v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer bo na ogled od 12. oktobra 2016 do 30. junija 2017. Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Ana Panić s sodelavci, pripoveduje o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji od leta 1945 do 1991.

  • Izak Košir

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Družba

    Pravi moški

    »Sem mama osnovnošolke in pogosto prelistam njene učbenike in berila ter se z njo o vsebinah, ki se jih učijo, pogovarjam. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko mi je pokazala, kaj so brali v berilu za 4. razred. Vsebina me je dobesedno pretresla,« nam je zaupala mama osnovnošolke, sicer socialna delavka, ki se pri delu pogosto srečuje s posledicami privzgojenih norm in sporočil, ki jih v otroke vsadimo, ne da bi pomislili, kakšne posledice lahko imajo kasneje v življenju.

  • Darja Kocbek

    10. 10. 2016  |  Svet

    Pet meril za izbiro vodilnih ljudi mednarodnih organizacij

    Z odločitvijo varnostnega sveta, da bo nov generalni sekretar OZN Portugalec Antonio Guterres, se je šele začela delitev stolčkov na vrhu mednarodnih organizacij. Novega predsednika oziroma predsednico potrebuje več mednarodnih organizacij, med njimi sta tudi Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija. V času, ko konflikti interesov med ZDA in njenimi zavezniki pa tudi vzpon Kitajske in Rusije podirajo sodelovanje na globalni ravni, je vprašanje, kdo bo zasedel ta mesta, še kako pomembno, piše Ngaire Woods z univerze Oxford na spletni strani Project Syndicate.

  • RP, STA

    10. 10. 2016  |  Svet

    Zadnje soočenje med Clintonovo in Trumpom Ameriko pahnilo med banana republike

    Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v St. Louisu svojo demokratsko nasprotnico Hillary Clinton na njunem drugem televizijskem soočenju včeraj zvečer obtožil, da je lažnivka in celo hudič, ter ji v ostri, uro in pol trajajoči ofenzivi zagrozil, da bo končala v zaporu. Ameriški televizijski komentatorji ponovno kot že leto dni spet niso mogli verjeti lastnim ušesom, saj v sodobni zgodovini predsedniških kampanj kandidati drug drugemu niso grozili z zaporom. Več med njimi jih je uporabilo izraz "banana republika".

  • Damjana Kolar

    10. 10. 2016  |  Kultura

    Provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve

    Po premieri na lanskem festivalu Liffe, bo film Klub, čilskega režiserja Pabla Larraína od 12.oktobra dalje na ogled na rednem sporedu Kinodvora. Dobitnik velike nagrade žirije na lanskem Berlinalu, je neusmiljena in provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve s primesmi psihološkega trilerja.

  • Dijana Matković

    9. 10. 2016  |  Kultura

    Muriel Barbery / Ogromno ljudi je rojenih v napačna okolja

    Pisateljica Muriel Barbery nad intervjuji in sploh vsem, kar spremlja objavo knjige, tudi nad javnimi nastopi, nominacijami za nagrade in fotografiranjem, ni preveč navdušena. Pisanje razume kot intimno dejanje, kot ubesedovanje pokrajine notranjega sveta, in pri tem celo nima nikakršne nuje napisanega deliti s svetom. Podobno kakor Rene in Paloma iz njenega slovitega romana Eleganca ježa (Mladinska knjiga, 2010) lepoto ščiti in varuje pred zunanjim svetom. Je nekoliko sramežljiva in zadržana – zelo pazljivo izbira redke besede, ki jih izgovarja v nežnem tonu. Zato sem vedela, da obstaja samo en način, kako prebiti zid razdalje in vstopiti v pogovor. »Kako je z vašimi mački?« rečem, ko se od hotela Slon, kjer sva se sestali, odpraviva po Čopovi. »Menda imate dva,« dodam. »Ne, ne, zdaj imam štiri,« veselo odvrne. »Dva starejša in dva šestmesečna,« reče in že hiti v telefonu iskati njihove fotografije. Na zaslonu zagledam siva puhasta bitja, vsakič ujeta v perfektni dnevni svetlobi in pod natančno odmerjenim kotom, ki jih prikazuje v vsej gracioznosti. Muriel Barbery je poosebljeno zasledovanje lepote, pomislim.

  • Staš Zgonik

    8. 10. 2016  |  Družba

    Odvetnik, ki je brez žoge postal največja slovenska nogometna zvezda

    Aleksandra rodijo 13. oktobra 1967 v Ljubljani. Oče Peter je odvetnik, mama Ana ravnateljica grosupeljske osnovne šole. Starejši brat Rok je star tri leta. Ime dobi po stricu, maminem bratu, je svojeglav in trmast otrok. Pri štirih letih se odloči, da bo družinskega psa, velikega ovčarja po imenu Lord, peljal na sprehod. Lord se sprehoda kmalu naveliča in zavije proti domu, oče pa Aleksandra najde, kako se ležeč na trebuhu ves opraskan trdno oklepa povodca in ga ne spusti, četudi ga pes vztrajno vleče naprej.

  • 8. 10. 2016  |  Politika

    Novinar, ki ga je povzemala TV Slovenija, si je vse izmislil

    Luigi Pelazza je na italijanski televiziji Italia 1 v oddaji Hijene zavrtel reportažo, v kateri je predstavil nezakonito trgovino z orožjem v Bosni in Hercegovini. V reportaži se je novinar pogovarjal z domnevnimi preprodajalci orožja, ki so mu povedali, kako trgovina poteka. Tri dni po tem, ko je šla oddaja v eter, je bosansko tožilstvo začelo preiskavo in na podlagi rezultatov novinarja kazensko ovadili za posest in trgovanje z orožjem, ker naj bi puške na snemanje prinesel sam.

  • Damjana Kolar

    8. 10. 2016  |  Kultura

    Trbovlje v znamenju novomedijske kulture

    V Delavskem domu Trbovlje bo od 13. do 15. oktobra potekal 8. mednarodni festival Speculum Artium, osrednji dogodek programa Trbovlje novomedijsko mesto, ki se je v osmih letih uveljavil kot eden vodilnih festivalov novomedijske kulture v Sloveniji, zlasti zaradi vizionarsko usmerjenega prepleta novomedijskih produkcij z umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Letošnji festival bodo obiskali umetniki iz Japonske, ZDA, Turčije, Palestine, Pakistana, Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije, že šesto leto zapored pa ga bo popestril tudi mednarodni festival video umetnosti DigitalBigScreen.

  • Jure Trampuš

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Družba

    Konservativna revolucija

    tednu otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, je Zavod živim, organizacija, ki nasprotuje pravici žensk do splava, pred frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu postavil veliko platno in vsak večer predvajal film Čudež življenja. Gre za »pro-life« izdelek, ki govori o tem, da se življenje začne s spočetjem, prikazuje, kdaj začne otroku utripati srce, kdaj začne sesati palec, kdaj prvič odpre oči … Izbira propagandnega filma je povsem pričakovana, cilj Zavoda živim je namreč »razširiti sporočilo o lepoti življenja in razkrivati neresnice glede nerojenega človeškega življenja, umetnega splava, posledic splava in kontracepcije«. Ali kot pravi Katarina Nzobandora, direktorica zavoda: »V Sloveniji je veliko malodušja, ljudje se nimajo radi, ne sebe ne svojih otrok, ni pozitivnih občutkov, ni sreče, otroci niso breme, otroci prinašajo upanje.«

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    TV Slovenija v prostem padu

    Zakaj naj bi država vzdrževala javno televizijo? Kakšen je razlog, da je to mednarodni standard resnih civiliziranih in demokratičnih držav, zakaj je to pri ocenjevanju neke države tako relevantno? Razlog je en sam: namen javnega TV-servisa je, da vzdržuje prostor javne razprave. Vzdržuje njegovo raven. To je tisto, kar namreč financiramo državljani. Televizija kot taka je od svojih začetkov finančno predrag medij, da bi se, če deluje po tržnih merilih, lahko izognila komercialnemu, delno tudi plehkemu. Televizija kot medijsko podjetje na trgu mora zadovoljiti tako širok in povprečen okus, da si vzdrževanja visoke ravni javne razprave preprosto ne more privoščiti. In to je edini resni razlog, zaradi katerega danes države oziroma državljani financirajo javno televizijo. Nekaterih stvari na trgu preprosto ni mogoče zagotavljati. Javna televizija pa naj bi zato zagotavljala tisto več, naj bi bila prostor tehtnosti, tudi zahtevnosti, pa naj gre za družbo, kulturo, šport ali otroške oddaje. Zato ima zakonsko urejeno financiranje.

  • 7. 10. 2016  |  Družba

    Borut Mekina o tem, kdo je pokopal Slovenijo?

    Pogovor je nastal na podlagi članka Kdo je pokopal Slovenijo?>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/286313233&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Damjana Kolar

    7. 10. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek, soboto in nedeljo.

  • Borut Mekina

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Politika

    Kdo je pokopal Slovenijo?

    Pred točno štirimi leti je bila Slovenija klinično mrtva. Vsaj tako je septembra 2012 razlagal Egon Zakrajšek, finančni analitik, ki so ga v tistem času na RTV Slovenija zelo radi vabili v studio in ga predstavljali kot uglednega člana vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve. Ko je pred štirimi leti v enem samem tednu trikrat nastopil na nacionalki, ga je za intervju prosila še avstrijska tiskovna agencija APA. Naslov novice, ki je nastala na podlagi pogovora z Egonom Zakrajškom in so jo potem povzemali in komentirali v Die Presse, Tagesblatt, Tiroler Tageszeitung, Rischio Calcolato, Der Oekonomiker in celo na nekem blogu v Indoneziji, je bil: Slovenija več ne zmore.

  • Uredništvo

    6. 10. 2016  |  Družba

    Cerkev: Še naprej bomo predvajali film o splavu

    Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec se je odzval na predvajanje filma Čudež življenja v središču Ljubljane. Zapisal je, da na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) podpirajo vse dogodke v podporo spoštovanju človeškega življenja: "Pri tem sledimo Božjim zapovedim, stališčem Cerkve in papeža Frančiška, ki se javno zavzema za pravico vseh otrok do življenja, ničelno toleranco do nasilja do nerojenih otrok ter ustvarjanje takšnih pogojev, v katerih bodo lahko vse matere podarile življenje svojim otrokom. Prepričani smo, da so omenjene aktivnosti Zavoda Živim na Prešernovem trgu v Ljubljani sestavni del ustavno zagotovljene pravice nedotakljivosti človekovega življenja, svobode izražanja in verske svobode. Želimo si, da bi bile tovrstne prireditve v javnosti sprejete s spoštovanjem in v duhu svobodne ter demokratične družbe."

  • IK

    6. 10. 2016  |  Družba

    MOL poziva pristojne organe, da prepovedo predvajanje filma o zarodku, na Cerkev pa apelira, naj spoštuje ustavo

    Zavod Živim, ki se ukvarja z problematiko splava, v okviru svetovnega tedna otroka vsak večer na platnu, postavljenim pred Frančiškansko cerkvijo na Prešernovem trgu predvaja film Čudež življenja, ki plastično prikazuje razvoj fetusa in ustavno pravico do svobodne izbire otrok. Na provokacijo, ki poteka istočasno kot boj žensk za pravico do splava na Poljskem, je odgovorila tudi Mestna občina Ljubljana (MOL), ki ostro nasprotuje vsakemu javnemu izražanju stališč, ki so v nasprotju z Ustavo RS v kakršnikoli obliki, tudi v obliki predvajanja filma, ki nasprotuje prekinitvi nosečnosti, na javnem mestu oz. na mestu, ki je viden z javne površine (npr. fasada Frančiškanske cerkve). "Zgroženi smo nad prikazovanjem in pozivanjem javnosti h kršenju človekovih vrednot in neodtujljive ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok. Pozivamo vse pristojne organe, da se projekcija in podobne aktivnosti prepovedo, hkrati pa apeliramo na RKC in cerkvene dostojanstvenike osebno, da se zavzamejo za spoštovanje ustave RS," dodajajo v kabinetu ljubljanskega župana.

  • Odcepljena elita

    Številni varčevalni ukrepi iz znamenitega »zujfa«, zakona o uravnoteženju javnih financ, so še vedno v veljavi. Celo na najobčutljivejših socialnih področjih, kot so otroški dodatki, državne štipendije, pomoč pri rojstvu otroka, starševsko nadomestilo za odsotnost zaradi bolezni otroka, pomoč velikim družinam. Država še vedno varčuje in odplačuje grehe, ki jih je finančna panoga zagrešila v času krize. Do leta 2020 želi finančno ministrstvo za 20 odstotnih točk zmanjšati javni dolg, da bi Slovenija izpolnila maastrichtska merila, zaradi česar si številne družbene skupine na povečanje socialne varnosti niti pomisliti ne upajo.

  • Darja Kocbek

    6. 10. 2016  |  Družba

    Kvirspolnost je stvar življenja in smrti, ne intelektualna poza

    Kaj je kvirspolnost (genderqueer), je to sinonim za homoseksualnost? Ne, biti kvirspolen pomeni nekaj povsem drugega. Gre za to, da postavljamo pod vprašaj norme in razumevanje, da obstajata dve skupini ljudi (moški in ženske), in da pripadnost eni od teh skupin določa naše izbire v življenju in ravnanja, na spletni strani OpenDemocracy piše Sofa Gradin.

  • Damjana Kolar

    6. 10. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 6. do 9. oktobra.

  • Uredništvo

    5. 10. 2016  |  Družba

    Slovenija nedaleč od Poljske: zarodek na cerkvi kot protest proti pravici do splava

    Kako daleč je Slovenija od Poljske, kjer se ženske leta 2016 borijo za svojo pravico do splava, pričajo nedavne projekcije na cerkvah, ki vrtijo filme o zarodkih. In to celo na pročelju Frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu v središču Ljubljane. Za kakšne vrste filma gre, si lahko ogledate spodaj v sorodnih posnetkih, ki jih promovirata gibanje 40 dni za življenje in Zavod Živim

  • IK, STA

    5. 10. 2016  |  Svet

    Deset držav na svetu gosti več kot polovico vseh beguncev

    V desetih državah, ki predstavljajo 2,5 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), živi 65 odstotkov vseh beguncev na svetu, je sporočila mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI). Organizacija je kritična do najbogatejših držav, ki gostijo "najmanj beguncev in tudi najmanj naredijo". V poročilu o trpljenju, s katerim se sooča 21 milijonov beguncev, je organizacija izpostavila obremenjenost držav, ki mejijo na krizna območja.