Bo leto 2020 podrlo rekorde kot najtoplejše leto doslej?

Evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) je danes sporočil, da je bil letošnji november najtoplejši doslej, saj je bil za 0,8 stopinje Celzija toplejši od 30-letnega povprečja v letih od 1981 in 2010 in za 0,1 stopnje Celzija toplejši od prejšnjega rekorda. Ti podatki so skladni z dolgoročnimi trendi globalnega segrevanja podnebja, je dejal direktor C3S Carlo Buontempo.

Premiere filmov prihodnje leto sočasno v kinu in na spletu

Pri produkcijski hiši Warner Bros so napovedali, da bodo vse premiere filmov, načrtovane za prihodnje leto, med njimi Matrica 4 in Dune: peščeni planet, predvajali hkrati v kinodvoranah in prek ponudnika pretočnih vsebin HBO Max. Ker so kinematografi po ZDA zaradi pandemije večinoma zaprti, se je ena največjih produkcijskih hiš v Hollywoodu odločila izstopiti iz tradicionalnega okvirja, da so pričakovane uspešnice najprej na voljo le na velikih platnih.

Trumpov odvetnik Giuliani okužen s koronavirusom

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj na twitterju objavil, da je z novim koronavirusom okužen njegov odvetnik Rudy Giuliani. 76-letnega Giulianija so po poročanju ameriških medijev v nedeljo prepeljali v bolnišnico v Washingtonu. O stanju nekdanjega župana New Yorka, ki ga Američani sedaj poznajo kot borca za spremembo volilnega izida v korist Trumpa, sicer ni veliko znanega. Trump mu je zaželel hitro okrevanje in zagotovil nadaljevanje boja za razveljavitev zmage Joea Bidna na predsedniških volitvah 3. novembra.

Za boljšo zaposljivost albanskih žensk v Sloveniji

Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza je pred enim letom začel izvajati program socialne aktivacije za ženske iz albanskega kulturnega okolja, v katerega se je vključilo okoli 30 posameznic. Na delavnicah in predavanjih udeleženke med drugim spoznavajo svoje spretnosti, se navajajo delovanja zunaj svojega doma, se seznanjajo s slovenskimi institucijami, kulturo in običaji. S pridobljenim znanjem in izkušnjami so zaenkrat vsaj trem pomagali do zaposlitve, ki je najboljša rešitev za vključevanje teh žensk v družbo.

Greta kot urednica časopisa

Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg se je preizkusila v vlogi gostujoče urednice največjega švedskega dnevnika Dagens Nyheter. Pripravila je nedeljsko izdajo časnika, kjer prevladujejo okoljske teme. Za naslovnico je izbrala fotografijo ogromnega kraterja v Sibiriji, ki prikazuje topljenje permafrosta oziroma doslej trajno zamrznjenih tal. Ob njej sta naslov "To so dejstva, ne mnenje" ter članek o vasici v ruskem delu Arktike na obali Barentsovega morja, kjer je led že izginil.

Država zaprla podjetje rešitelju živali

ZOO Park Rožman v Horjulu nudi dom zavrženim, odpisanim, poškodovanim in maltretiranim živalim, ki jih je lastnik parka Jože Rožmanec rešil pred smrtjo. Park živi od donacij obiskovalcev, saj je država Rožmancu zaprla podjetje. Stroški vzdrževanja parka so izredno visoki, zato so se pri podjetju Subway Slovenija odločili, da jim priskočijo na pomoč.

Nagrade festivala Animateka

Včeraj so na spletu podelili nagrade 17. edicije mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Veliko nagrado mednarodne žirije, ki so jo sestavljali Dalibor Barić, Olga Bobrowska, Paola Bristot, Kamila Dohnalová in Andrej Štular, je prejel švicarski film Average Happiness v režiji Maje Gehrig.

Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

Priporočamo spletni koncert ljubljanske trap zasedbe SBO, razstavo serije mehkih skulptur Natana Eskuja z naslovom Nagačenci, spletno razstavo Nike Autor in Obzorniške fronte z naslovom Obzornik 65 – "We Have too Much Things in Heart...", koncert progresivne rock skupine Feedback, spletno edicijo 21. mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks Pixxelpoint z nslovom Žarišča, žarišča intermedijske umetnosti na Slovenskem.

»Pogoji za sklenitev zakonske zveze in posvojitve otrok so diskriminatorni«

Zagovornik načela enakosti se je na ustavno sodišče obrnil z zahtevo za ustavno presojo delov družinskega zakonika. Ocenil je namreč, da so pogoji za sklenitev zakonske in partnerske zveze ter pogoji za dostop do skupne posvojitve diskriminatorni, saj delijo ljudi po spolni usmerjenosti. Ustavnemu sodišču predlaga, da zadevo obravnava prednostno.

Jerovškova »roza scena«

Ob aferi z Jozsefom Szajerjem, tistim madžarskim evroposlancem, ki je podprl stranko SDS in je žal slovenski mediji niso v stanju povprašati o svojim madžarskih podpornikih, se je oglasil upokojeni poslanec te stranke Jože Jerovšek in izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Bruslju:

»Slovenija spada med od pet do deset najslabših držav«

"Poostreni ukrepi so bili pozno sprejeti. Če bi jih sprejeli nekaj mesecev prej, bi imeli manj dela. Slovenija ni edina država, ki je zamudila. Tudi druge še huje prizadete države, kot so Avstrija, Hrvaška ali Portugalska, so. Slovenija pa spada med od pet do deset najslabših držav, ne samo glede novih infekcij, temveč tudi glede števila mrtvih. To je pa tisto, kar želimo preprečiti."

Erjavec ponovno predsednik DeSUS

Karl Erjavec se po slabem letu umika iz javnega življenja vrača na čelo DeSUS. Peti mandat mu je zaupalo 146 delegatov, protikandidat Srečko Felix Krope je dobil 71 glasov. Erjavec, ki bo na mestu predsednika DeSUS zamenjal Aleksandro Pivec, napoveduje prve sestanke z vodstvom in poslanci stranke že za ponedeljek.

»Naj nas Zlatkov primer pomaga združiti«

"Prav – ni treba, da so vsem vse akcije všeč, ali pa da jih vsi razumemo na enak način. In prav – naj ima vsakdo pravico do svojega mnenja. Moje je sledeče: vsi, ki ste javno obračunavali z Zlatkom, ste soodgovorni za to, da je bil izbrisan iz razvida kulturnikov. Ko so se na ministrstvu odločali, da ga brezpravno izbrišejo, so upoštevali vaše napade in računali na vašo pohlevnost. Ampak zapomnite si eno stvar: v tridesetih letih prejšnjega stoletja so bili nemški komunisti in liberalci tudi neizprosno skregani med seboj – dokler niso bili potem končno zedinjeni v koncentracijskih taboriščih. Naj nas Zlatkov primer pomaga združiti. Naj bo jasno, da je napad na kogarkoli od nas v bistvu napad na nas vse."

OSEMDESETA: »Dost’ mam«

Dr. Blaž Vurnik, vodja kustodiatov in kustos za novejšo zgodovino, Muzej in galerije mesta Ljubljane v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da je v desetletju pred spremembo političnega sistema Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) doživljala radikalno politično in ideološko preobrazbo. V osemdeseta leta 20. stoletja je vstopila kot transmisijska organizacija. To je pomenilo, da je v sistemu družbenopolitičnih organizacij (DPO) predstavljala prenos stališč in odločitev, ki so jih oblikovale in sprejele 'starejše' DPO, predvsem Zveza komunistov in Socialistična zveza delovnega ljudstva. "V tem smislu je ZSMS predstavljala tudi pripravljalnico kadra za politični sistem, saj je bila običajna pot funkcionarja v mladinski organizaciji na različnih ravneh prehod v druge DPO."

Ameriški kongres podprl legalizacijo marihuane

Predstavniški dom ameriškega kongresa v Washingtonu je v petek z 228 glasovi proti 164 podprl predlog zakona o legalizaciji marihuane, ki ukinja kazni za kazniva dejanja, povezana z marihuano, in izbriše kartoteke obsojencev za tovrstne zločine. 

Novoletni koncert tokrat z virtualnim aplavzom

Zaradi slabih epidemioloških razmer so v Avstriji do 7. januarja prepovedali vse koncerte z občinstvom. Ljubitelji klasične glasbe klub temu ne bodo ostali brez tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov, ki bodo sicer igrali pred praznim avditorijem, gledalci pa jih bodo preko malih zaslonov lahko nagradili z virtualnim aplavzom.

Nedeljska poezija #42

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Mitje Draba iz zbirke Nočne živali.

Pismo z Roške

Bili smo priče, ko so policisti ustavljali avtomobile na zadnjem petkovem protestu pred parlamentom, jim očitali hupanje in dajanje žmigavcev kot prekršek, jih množično maltretirali, jim pridigali in jim nalagali globe. Menda so jih oglobili okrog osemdeset.

Kučan: »Ni mogoče kriviti ljudi, niti jih ni mogoče pošiljati na kavč, za to si je kriva politika sama«

Po treh desetletjih je dozorela potreba, da na osamosvojitev gledamo realistično, brez spreminjanja takratnih dogodkov v mit, je pred 30. obletnico plebiscita poudaril prvi predsednik republike Milan Kučan. Pri iskanju sožitja v državi je po njegovih besedah nujno zavedanje, da tudi takrat enotnost ni padla z neba, temveč jo je bilo treba doseči.

Janša nas danes prodaja kot svojo lastnino

Pri spominjanju na pomembne dogodke v preteklosti moramo za razumevanje njihovega nastanka analizirati vzroke zanje, na drugi ravni pa tudi njihove posledice.

»Če vlada sama ne deluje pravno pravilno, kako naj to zahteva od državljanov?«

"Če vlada sama ne deluje pravno pravilno, kako naj to zahteva od državljanov? Zato je vladavina prava tako pomembna in s tem se ne gre šaliti."

»Mar ministru Simonitiju ni niti malo neprijetno?«

"Mar ministru Simonitiju ni niti malo neprijetno? Minister, ki je v svojem prvem mandatu vzpostavil Javno agencijo za knjigo kot strokovno telo ali pa poskrbel za nevladnike na Metelkovi 6, ko je podpisal nalog za prenehanje zaračunavanja najemnin, je zdaj v drugem mandatu oboje razvrednotil. V imenu koga ali česa? Retorično vprašanje, pa vendar? Se bo začel vzpostavljati miselni okvir vseh tistih, ki ločujejo med lepo (beri tradicionalno, ljubiteljsko) in izrojeno (beri sodobno, eksperimentalno, progresivno) umetnostjo; ki ločujejo med didaktičnim (beri sprejemljivim) in kritičnim (beri nesprejemljivim) pristopom?"

Prijatelja iz omare

Nagovor Józsefa Szájerja slovenskemu občinstvu pred evropskimi volitvami leta 2019, 19. maj 2019. »Sem József Szájer, evropski poslanec madžarske stranke Fidesz. Z Milanom Zverom že dolga leta sodelujeva in si obojestransko pomagava pri delu. Tudi sodelovanje med stranko SDS in stranko Fidesz je že dalj časa zelo plodno. Trenutno se pripravljamo na enega večjih izzivov zadnjega časa – evropske volitve. Prosim vas, da v nedeljo podprete Slovensko demokratsko stranko, s katero imamo podoben pogled na svet: radi bi živeli v svetu, kot ga poznamo danes in ki temelji na krščanskih vrednotah ter ustavlja migracije in jih ne vabi. Ljudem moramo pomagati tam, kjer so problemi, ne pa, da v Evropo uvažamo nove probleme. V nedeljo volite Slovensko demokratsko stranko in našega dobrega prijatelja Milana Zvera!«

DOKUMENTI: Kako vlada šikanira STA

V novi številki Mladine odgovorni urednik Grega Repovž (Svoboda po madžarsko) opisuje dogodke – mestoma doživeto, ker jim je bil tudi sam priča –, ki kažejo na transformacijo naše države v nekakšen orbanistan. Torej v obliko vladavine, v kateri ni več pravne predvidljivosti in kjer vas utegnejo policijski specialci po ulicah loviti tudi zato, ker ste ugriznili v trikotnik pice. Če je že konzumacija pice na javnem kraju danes »living on the edge« izredno tvegano dejanje, pa si seveda lahko bralec predstavlja, kako mora biti v koži kakšnega medijskega direktorja, ki ni po godu predsedniku vlade. Eden izmed njih je direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič.

OSEMDESETA: Sestopanje z oblasti

Dr. Zdenko Čepič, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v pokoju, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so bila osemdeseta "dolgo desetletje", ki se je začelo s smrtjo jugoslovanskega predsednika Tita, končalo pa z osamosvojitvijo Slovenije ter samostojno in neodvisno slovensko državo. S Titovo smrtjo je jugoslovanska država začela odmirati, kar je bila ena od značilnosti osemdesetih let 20. stoletja v Jugoslaviji. "Osemdeseta so bila čas političnih razhajanj, ki so jih povzročali različni nacionalni interesi v posameznih jugoslovanskih republikah, bila pa so tudi čas iskanja in spreminjanja."

»Vsi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, ne veljajo, ker velja, kot da jih sploh ne bi bilo«

Spoštovana javnost, moral sem počakati, preden vas obvestim. Dal sem besedo in besedo držim. Zdaj, ko so mediji že izpostavili zgodovinsko odločitev Ustavnega sodišča, lahko o tem nekaj besed napišem tudi sam. Zadeva je za pravnike res osupljivo banalna, za pravno nepoučene ljudi pa zna biti težje razumljiva. Se bom zelo potrudil, kot vselej.

Jadranje je do okolja zelo prijazen šport

Globalna zdravstvena kriza je na glavo obrnila človeški vsakdanjik. Prav nič drugače ni v športu, kjer je bila že kopica največjih dogodkov odpovedana, npr. mnoge kolesarske dirke (Tour of Yorkshire, Dirka po Sloveniji, Paris-Roubaix) ali pa hokejsko prvenstvo, ki bi se moralo zgoditi v Ljubljani. Številni dogodki so bili le prestavljeni v leto 2021, npr. Olimpijske igre ali pa evropsko prvenstvo v nogometu. Ostali športni dogodki potekajo brez gledalcev, ki si tekme in dvoboje lahko ogledajo samo iz varnega udobja domačega fotelja, npr. nogometna prvenstva širom Evrope, nogometna Liga prvakov ali košarkarska Liga NBA. Z negotovostjo epidemiološke slike se soočajo vsi prireditelji športnih in drugih dogodkov.

Kolektivizem vs. individualizem

Medtem ko se Evropa in ZDA bojujeta s smrtonosnim drugim valom pandemije, se mnogi prebivalci azijskih držav sproščeno družijo po nakupovalnih centrih in barih. 95 milijonski Vietnam ima denimo manj kot 10 dnevnih okužb, Tajvan pa naj bi se popolnoma izognil postkoronski recesiji.

»V naši vladi ne bo določanja politike s tviti«

Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden je v svojem prvem intervjuju po zmagi na volitvah za televizijo CNN napovedal, da bo eden od njegovih prvih ukrepov na položaju prošnja Američanom, naj 100 dni nosijo zaščitne maske. Biden je že med kampanjo razmišljal o uvedbi obveznega nošenja mask v ZDA, vendar za kaj takega predsednik nima pooblastil. Maske lahko ukaže v vseh zveznih prostorih ali ozemljih, kar je napovedal, da bo tudi storil.

Zaradi protikoronskih ukrepov do leta 2030 več kot milijarda revnih

Zaradi ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 bi lahko po svetu do leta 2030 v revščini živela več kot milijarda ljudi, kaže v četrtek objavljena študija ZN. Kot ugotavlja Program ZN za razvoj (UNDP), se bo to zgodilo, če bo gospodarska kriza trajala dlje časa, okrevanje pa bi se zavleklo, kar bi v revščino pahnilo še 207 milijonov ljudi.