Veliko denarja za malo muzike

Ali vladni gospodarski ukrepi za omilitev posledic epidemije delujejo? »Delujejo, delujejo,« odgovarja Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine, ki te ukrepe pripravlja. V primerjavi s prejšnjo, finančno krizo, ki naj bi bila glede na upadanje gospodarske rasti primerljiva, razlaga, je zdaj brezposelnost zrasla bistveno manj: »Podjetja so manj zadolžena, banke so v boljši kondiciji, vlada je hitro reagirala,« našteva ponosno. »Tudi število stečajev se ne razlikuje bistveno, še pomembneje pa je, da se ni zlomil nobeden od velikih poslovnih sistemov, saj bi to imelo tudi uničujoče posledice za mala in srednje velika podjetja.«

Če si majhen, si vedno kriv

Milan Padežnik iz Stranic na Pohorju je marljiv človek, ki si že desetletja služi kruh z lastnimi rokami. Je lastnik družinskega podjetja za občasne prevoze, ima tri avtobuse in poleg sebe zaposlena še dva šoferja. Vse do marca je imel zadosti dela, da je njegovo življenje teklo po do sedaj že dodobra ustaljenih tokovih; nato pa je svet nenadoma zaustavila epidemija koronavirusa. Ljudje so se zaprli za štiri stene, potovanja so bila odpovedana, Padežnikovi avtobusi so obstali v garaži, denarni tokovi so praktično presahnili. Preživetje podjetja je zdaj odvisno skoraj izključno od pomoči, ki mu jo bo namenila država. Ta pomoč pa je v veliki meri prepozna in nezadostna. »Vse do petega svežnja ukrepov za preprečevanje posledic epidemije naša branža ni dobila nobene posebne pomoči, četudi smo med tistimi, ki jih je kriza najhuje prizadela. Prosili smo, dajali pobude, opozarjali, pa nič.« Edina pomoč, ki so jo turistični prevozniki prejeli po prvih štirih protikoronskih svežnjih, so bile subvencije plač zaposlenih, ki čakajo na delo, in skrajšanega delovnega časa, ki jih je prejelo celotno gospodarstvo. V prvem valu je država podjetjem v celoti povrnila stroške plač in prispevkov za zaposlene, ki so čakali na delo, kasneje so določili mejo pri 80 odstotkih povprečne plače. To pomeni, da proračun delodajalcu na posameznega zaposlenega mesečno povrne do 894 evrov neto, morebitno razliko do delavčeve plače mora pokriti sam. A Padežnik pravi, da je »nekaj vendarle bolje kot nič. Glede nadomestil plač moram pošteno reči, da je bila vlada hitra in učinkovita, denar vedno dobimo nakazan že naslednji mesec.« Toda ta denar v težkih časih niti približno ne zadostuje za preživetje njegovega podjetja.

Bodo uživalci kuhanega vina obravnavani enako kot nesrečnik z burekom?

V Ljubljani smo pred vhodi gostinskih lokalov opazili prevzemna mesta, ki nam sprehod po mestnem središču v zameno za nekaj evrskih kovancev popestrijo s kozarčkom priljubljenega decembrskega alkohola, kuhanega vina ali toplega gina. Nekatera prevzemna mesta so stlačena med podboje vhodnih vrat, druga so postavljena pred vhode in na začasne lesene ograde, ki verjetno niso premične stojnice, saj so te prepovedane. Tako kot je od 16. novembra začasno prepovedano tudi uživanje hrane in pijače na javnih površinah. Prepoved po besedah ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pomeni, »da se hrana in pijača, prevzeta na prevzemnih mestih, ne sme použiti na območju prevzemnega mesta (na primer ob McDonaldsu, ob kioskih s hitro prehrano, bifejih – coffee to go ...). Ta prepoved torej ne velja za generalno prepoved konzumiranja hrane in pijače na javnih mestih, kar urejajo drugi odloki, ki opredeljujejo omejitve ravnanj prebivalstva na javnih mestih.«

Kako ostati pokončen v času janšizma?

Zaradi grobih poskusov, s katerimi vlada želi nastaviti svoje ljudi na vodilna mesta v javni RTV-hiši, je v javnosti več znanega o tem, pod kakšnim pritiskom danes živi novinarski kolektiv te hiše. Vlada je ob sodelovanju in soglasju ministrov SMC in DeSUS poskušala (nezakonito) postaviti nove nadzornike na RTV Slovenija, pa je sodišče povedalo, da so njeni poskusi nezakoniti. Namestila je svoje politične odposlance v programski svet zavoda, vse ob blagoslovu SMC in DeSUS. Dvakrat je že poskusila ta koalicija prek svojih odposlancev v programskem svetu rušiti direktorja TV Slovenija Igorja Kadunca in vsakič znova je šlo le za las.

»Avstrija rešuje podjetja, ne da bi se spraševala, koliko bo to stalo«

Protikoronski svežnji slovenske vlade povzročajo sive lase marsikateremu malemu podjetniku in njegovemu računovodji, medtem pa se sosednja Avstrija z ekonomskimi posledicami epidemije spoprijema precej bolj sistematično. Postopki za uveljavljanje pomoči so preprosti, prijave potekajo prek spleta, nakazila so ažurna – predvsem pa zadostna in nediskriminatorna. Eden od ključnih ljudi pri snovanju in uveljavljanju teh ukrepov je koroški Slovenec Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru zveznega ministrstva za finance.

»Naj za vas poskrbijo starši«

»Predavanja smo začeli na hibridni način, se pravi, da smo del vaj imeli v živo, nato pa se je vse premaknilo na splet. Na začetku sem se res še trudila, ampak mi hitro pade motivacija, težko se zberem,« začetek leta in prvo izkušnjo s študijem opisuje Žana Radivo, študentka prvega letnika medicine. »S sošolci se ne vidim, s prijatelji tudi bolj redko in težko zdržim sama. Trenutno sem tudi v stanovanju ostala sama, saj so cimre odšle domov.« Ker jo stres zaradi študija in samota, ki jo občuti v času epidemije, spravljata v hudo stisko, se je odločila poiskati pomoč. »Pisala sem osebni zdravnici in izdala mi je napotnico za kliničnega psihologa. Ko sem se pozanimala v študentskem zdravstvenem domu, sem ugotovila, da je čakalna doba tudi do enega leta. Podobno je povsod, kamor sem klicala. Ostane mi samo še možnost samoplačniškega pregleda, a zanjo nimam dovolj denarja.«

N'toko

4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Žive meje

»Dope on the table«

Decembra 2018 so se policisti iz teksaškega mesta Tenaha v medijskem sporočilu pohvalili z novim uspehom v boju proti drogam. »Aretirali smo tri osebe, potem ko smo v preiskavi na domu odkrili marihuano, tablete, orožje in denar.« Objavo je pospremila tipična fotografija junaških policistov v bojni opremi, ki ponosno stojijo za mizo, polno zaseženega materiala. Vse je šlo po načrtu policijskih piarovcev, dokler niso spletni komentatorji začeli približevati »zločinskih predmetov«, ki so bili razstavljeni na mizi: ob dveh majhnih paketih marihuane in ročni pištoli so odkrili prazno steklenico vode, prazno embalažo za tablete in en bonbon Ferrero Rocher, pred njimi pa razprostrtih nekaj petdolarskih bankovcev v skupni vrednosti 70 dolarjev. Hitro je postalo jasno, da policisti niso aretirali nevarne mafijske združbe, ampak par zapohanih mulcev. Fotografija te policijske »trofeje« je takoj postala internetni mem, s katerim so se Američani norčevali iz policajev in njihove butaste vojne proti drogam.

Revolucionar

Diego Maradona je nazadnje treniral Dorados, tretjerazrednega mehiškega drugoligaša iz Culiacána (pri katerem je igralsko kariero končal Pep Guardiola). Ko ga je leta 2018 prevzel, je bil na dnu lestvice, toda na koncu ga je spravil na vrh – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. V prvo ligo se ni prebil, toda naslednje leto se je to ponovilo: Dorados je bil spet na dnu lestvice in spet so pripeljali Maradono, ta pa je ekipo spet pripeljal do konca – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. In spet ni šlo.

dr. Bogomir Kovač

4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Ekonomija

Dejstva o vojski

Sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (ZZSISV 26) in spektakularni začetek pobude za referendum o tem postajata osrednja fronta politično- ekonomskega spopada v državi. Stara tema vedno znova buri politične duhove in strasti, Slovenska vojska (SV) je že trideset let torišče političnih manipulacij in strokovnih zablod. Pandemija je vse skupaj zgolj izostrila. Covid-19 je zdravstveni problem in hkrati otipljiva varnostna grožnja državi, priložnost za obrambni zasuk te kokošje države. Virusi so nevarnejše orožje od konvencionalnih oborožitev, prihodnje velike vojne bodo biološke in ekološke. Hibridne vojne zahtevajo drugačne pristope, brez starih vojaških zablod. Naložbe v zdravstvo in znanost so dejansko obrambna investicija, zavezanost vojske civilnim potrebam je najboljša obramba države. SV je vse bolj arhaična institucija, vse bolj podobna politični misiji JLA. Investicijski ciklus 2021–2026 potrjuje zgrešene vojaške naložbe za obrambo države.

Test zrelosti

Število okužb se tudi po skoraj mesecu in pol zaprtja države noče bistveno zmanjšati, ta teden smo se znova približali rekordnim vrednostim. Odgovorni za obvladovanje epidemije se ne morejo zediniti, zakaj ukrepi ne delujejo. Vse več upanja se polaga v množično testiranje s hitrimi testi.

Jona Bednjanec, modna oblikovalka, ki bi se pretihotapila v filme Wesa Andersona ali Quentina Tarantina

Vse hladnejši dnevi kličejo po tem, da se v redkih trenutkih, ko zapuščamo domove, zavijemo v topel šal, si nadenemo volneno jopo ali se skrijemo v prevelik pleten pulover. Toliko bolje, če je pletenina koktajl eksplozivnih barv, da v turobnih časih vsaj malo pogreje dušo. Pletene kose razigranih tekstur in barvnih odtenkov izdeluje Jona Bednjanec (rojena leta 1991), magistrica oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti ter lanska dobitnica nagrade DiGi WOW za kolekcijo z največjim viralnim potencialom na ljubljanskem tednu mode.

Titanik po slovensko

Pihalni orkestri imajo v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo, ki jo zaznamujejo imenitni in odmevni nastopi na festivalih v tujini. Tako se je tudi rudarski pihalni orkester iz Zagorja ob Savi nekega dne odpravil na gostovanje v avstrijsko mestece. Nekateri se tam niso počutili najbolje sprejete, spet drugi so se počutili večvredne od tistih, ki so jih tam spoznali. V vrtincu dogajanja se je znašlo pet posameznikov, to pa je zamajalo njihove identitete.

Ilustracija za darilo

Zadnjih pet decembrov se je Vodnikova domačija v ljubljanski Šiški za ves mesec spremenila v hišo slovenske ilustracije. Ljubitelji ustvarjalnosti, ki so želeli svojim bližnjim in prijateljem za praznike podariti izvirno darilo izpod rok domače umetnice ali umetnika, so lahko na sejmu ilustracije izbirali med printi in originali legendarnih ilustratork in ilustratorjev ter tudi tistih mlajših na začetku svoje poti. Sejem, ki je hitro dokazal, kako zelo je takšen dogodek pri nas manjkal, in je tudi vedno znova vsaj za nekaj tednov resno pokazal zobe našemu sicer skoraj povsem neobstoječemu trgu umetnin, pa ni bil le prodajna razstava, temveč tudi prostor medgeneracijskega srečevanja in sodelovanja. Povezoval je staroste slovenske ilustracije z začetniki, ki v ta prostor šele vstopajo, pa tudi ustvarjalce same z ljubitelji in potencialnimi kupci njihovih del.

Hentai, spid in emo pank

Fant z dolgimi zelenimi lasmi in plastičnimi rožnatimi sončnimi očali, ki je videti kot mešanica lika iz risanke in Kurta Cobaina iz vzporednega vesolja, si za zajtrk Nesquickove kosmiče zmeša s pijačo Monster, se namesti v nakupovalni voziček in se odpravi na odisejado, na kateri med drugim beži pred Shrekom, z vodno pištolo strelja na Pokemone in se kopa v kadi, napolnjeni z energijskimi napitki. Če bi sklepali po pred kratkim izdanem videospotu za skladbo Hoću Da Mi Cijeli Svijet Popuši Kurac, gre za vsakodnevno rutino Žana Pasariča, 19-letnega pevca, producenta in multiinstrumentalista iz Žalca, ki ustvarja pod imenom Ružno Pače.