• Uredništvo

    6. 2. 2019  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! Tokrat izjemoma v četrtek, saj je v petek praznik. Vabljeni k branju! Avtor portreta na naslovnici je Tomaž Lavrič. #Mladina6

  • Darja Kocbek

    6. 2. 2019  |  Politika

    Rešitev za Venezuelo je dialog, ne prevrat

    Evropske države so začele priznavati vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika, potem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro zavrnil njihov ultimat, naj do nedelje razpiše demokratične predsedniške volitve. Guaidoja, ki se je za začasnega predsednika Venezuele razglasil 23. januarja, so že na dan razglasitve priznale ZDA, sledilo je več držav v regiji.

  • Damjana Kolar

    6. 2. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od srede do sobote

    Tokrat priporočamo razstavo v Vojvodini rojenega madžarskega konceptualnega umetnika Bálinta Szombathya, ki je znan po eksperimentiranju s fotografijo, koncert avstrijskega techno tria Elektro Guzzi, predstavitev monografije in otvoritev razstave Jasmine Cibic z naslovom Spielraum, ki se opira na esej avstrijskega pisatelja, prevajalca in satirika Karla Krausa, premiero komične drame Popolni tujci, ki je nastala po motivih istoimenskega italijanskega filma iz leta 2016 v režiji Tamare Damjanović.

  • IK, STA

    5. 2. 2019  |  Družba

    Kdo je neznana ženska, ki leži v grobnici pod Gosposvetsko cesto?

    Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, ki je pritegnila tudi zanimanje revije National Geographic - odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Kot so nedavno zapisali pri reviji National Geographic, so arheologi, ko so avgusta predlani začeli z izkopavanji pred prenovo Gosposvetske ceste, zanimiva odkritja sicer pričakovali, a odkritje grobnice je bilo nekaj prav posebnega.

  • Damjana Kolar

    5. 2. 2019  |  Kultura

    Kam brezplačno na slovenski kulturni praznik?

    Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju bodo kulturne ustanove na stežaj odprle svoja vrata ter pripravile pester program prireditev za vse generacije. Prešernov dan ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, dela prost dan pa je od leta 1991.

  • IK, STA

    5. 2. 2019  |  Kultura

    Nagrajena zgodba o paznici, ki je več let izvajala smrtno kazen

    Na 35. filmskem festivalu Sundance v Park Cityu v ameriški zvezni državi Utah je veliko nagrado žirije med ameriškimi igranimi filmi prejela drama Clemency režiserke in scenaristke Chinonye Chukwu. Nagrado občinstva za najboljši igrani film ameriške produkcije je prejel film Brittany Runs A Marathon.

  • STA

    4. 2. 2019  |  Politika

    Srbska predsednica vlade in njena partnerka pričakujeta otroka

    Srbska premierka Ana Brnabić in njena partnerka, zdravnica Milica Đurđić, pričakujeta naraščaj, piše srbski časnik Blic na svoji spletni strani. Po pisanju revije Gloria je partnerka predsednice srbske vlade zanosila s pomočjo zunajtelesne oploditve, zaradi nosečnosti pa se v zadnjem času s premierko ne pojavlja v javnosti. Za revijo so v centru za radiologijo in magnetno resonanco na kliničnem centru Srbije, kjer je zaposlena, pojasnili, da je Milica Đurđić na bolniškem dopustu zaradi nosečnosti.

  • Darja Kocbek

    4. 2. 2019  |  Družba

    Zakaj milijarderji ne odpravljajo revščine

    Odkar se je ustanovitelj koncerna Microsoft Bill Gates lani upokojil in s tem umaknil iz podjetniškega življenja, večino svojega denarja in časa namenja reševanju svetovne revščine. Prepričan je, da njegovo delo ni zaman. Na Twitterju je namreč objavil grafe, ki prikazujejo spremembe v družbi v zadnjih 200 letih. Izdelal jih je ekonomist na univerzi Oxford Max Roser. Med njimi izstopa tisti, ki prikazuje ekstremni padec deleža ljudi, ki živijo v revščini od leta 1820 do danes. »To je eden mojih najljubših grafov,« je tvitnil 63-letni milijarder Gates. Ogromno ljudi po njegovih besedah ne vidi, kako zelo se je v zadnjih dveh stoletjih izboljšalo življenje.

  • Staš Zgonik

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Cepljenje proti raku

    Od leta 2009 je v Sloveniji na voljo brezplačno cepljenje proti okužbi s humanim papiloma virusom (HPV). Gre za pogosto spolno prenosljivo okužbo, ki je v večini primerov sicer prehodnega značaja; če traja daljši čas, pa lahko vodi v nastanek predrakavih sprememb in v končni fazi do raka. Najpogosteje pride do raka materničnega vratu pri ženskah, lahko pa tudi raka na spolovilih, na žrelu ali v ustni votlini pri obeh spolih. Okužba s HPV je globalno vpletena v 9 odstotkov rakavih obolenj pri ženskah in v en odstotek pri moških.

  • Uredništvo

    4. 2. 2019  |  Kultura

    Kaj je bilo prej: kokoš, jajce ali Kylie Jenner?

    V TAM-TAMovi Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani bodo 5. februarja ob 17.00 odprli zadnjo razstavo iz cikla "Takle mamo ... / So it has come to this... "S triptihom "Kaj je bilo prej?" se bo predstavila Dorotea Škrabo, ki se ukvarja s fenomenom podobe v obdobju interneta - raziskuje odnose med novimi mediji, popularno kulturo in umetnostjo, zlasti v zvezi z omejitvami družbenih omrežij. V svojih kratkih spletnih videih razvija kritičen odnos do aktualnih trendov.

  • Damjana Kolar

    4. 2. 2019  |  Kultura

    Odraščanje v revščini in bedi 

    V Kinodvoru v Ljubljani bo 6. februarja ob 20.30 premiera filma Kafarnaum libanonske režiserke Nadine Labaki, ki je bil premierno predstavljen na lanskem canskem festivalu, kjer je prejel nagrado žirije in nagrado ekumenske žirije, nominiran pa je tudi za tujejezičnega oskarja. Presunljiva zgodba, posneta z naturščiki na ulicah Bejruta, opozarja na tragiko življenja otrok v najhujši revščini. Uvod v projekcijo bo naredila dr. Anica Mikuž Kos, psihiatrinja, pediatrinja, filantropinja in ena vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom iz vojnih območij.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    To bi nas moralo skrbeti

    Razpisi za protokolarna vozila za premiere, ministre, župane in različne direktorje javnih družb spadajo med zabavna čtiva. Vedno znova se pokaže, da so si najprej zamislili, kateri avto si želijo, nato pa napisali razpis tako, da so s karakteristikami omejili konkurenco, da je bil izbran prav tisti avto. Ko so na primer v kabinetu premiera Mira Cerarja leta 2016 kupovali limuzino, so v razpisu zahtevali praznotekalne pnevmatike, medosno razdaljo več kot 3000 milimetrov in »ekofunkcijo« motorja. Seveda sta prispeli le dve ponudbi in premierov kabinet je tako dobil želeni avto BMW 740 xDrive. Z razpisom z vidika zakonitosti ni bilo nič narobe, hkrati pa je bilo seveda vsem jasno, za kaj je pri vsem skupaj šlo. Temu bi lahko rekli razpisna kreativnost.

  • Izak Košir

    1. 2. 2019  |  Družba

    Radio Mladina: Zakaj so šolarji v Sloveniji med najbolj obremenjenimi v Evropi

    Zakaj so šolarji v Sloveniji med najbolj obremenjenimi v Evropi in kaj to pove o slovenski šoli in o družbi, v kateri živimo, v pogovoru pojasnjuje Jure Trampuš, ki je ta teden napisal naslovno temo. Več v članku Pedagogika trpljenja >> #Mladina5

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/567758382&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Pedagogika trpljenja

    Na eni izmed slovenskih šol so te dni prvošolčki pisali preizkus iz matematike. Lep, prijazen, didaktično zanimiv, barvit, z metuljčki, račkami, labirintom, žogicami, polžki. Namen preizkusa je bilo ugotoviti, ali otroci v prvi polovici šolskega leta dosegajo določeno raven znanja. Torej, ali znajo šteti do pet, ali znajo primerjati številke, ali prepoznajo pravila v slikovnem in geometrijskem vzorcu in podobno. Avtorji pisnega ocenjevanja so se potrudili, da je bil test prijazen do prvošolčkov. Res je bil. Test pa ima eno napako. Zelo obsežen je, dolg je šest strani, vsebuje 13 različnih nalog, samo naloga, kjer se preverja znanje v seštevanju in odštevanju števil, vsebuje 10 računov. Res preveč za šestletnike? Težko reči, a pred štirimi leti je na isti šoli podoben test za prvošolčke obsegal zgolj štiri strani, tudi zahtevanih standardov znanja je bilo manj.

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke

    Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši.

  • Staš Zgonik

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Grimsove krivulje

    Poslanec SDS Branko Grims v boju proti migracijam kategorično zavrača vse argumente o potrebi po zmerni migracijski politiki. Posebej pa mu v zadnjem času pritisk dvigne povezovanje povečane stopnje migracij s podnebnimi spremembami. Decembra lani je na okrogli mizi o migracijah v Kranju izrekel zdaj že legendarne besede: »Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž. Sem geolog in vem, da temu ni tako. Zemlja se v resnici ohlaja. Črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje.«

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Milosavljević: Kakšen je smisel strogih pravil, ki se jih mora držati Mladina, če na Facebooku teh omejitev ni?

    Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah.

  • Uredništvo

    1. 2. 2019  |  Kultura

    Kobal: Ni šlo za finančno stisko, temveč za psihološko

    Igralec, prevajalec in režiser Boris Kobal je po izbruhu afere s plagiatorstvom po pismu, ki si ga lahko preberete na tej povezavi, prvič spregovoril za medije, in sicer za oddajo Argument na Planet TV. Med drugim je povedal, da se je z lastniki avtorskih pravic pokojnega italijanskega avtorja, katerega delo je prepisal, dogovoril in dobil uradno dovoljenje, da predstavo trži kot prevod. Ob tem je oškodovanemu celjskemu gledališču ponudil deset brezplačnih predstav, za katere je dejal, da jih "časti". Kobal je v pogovoru dejal, da ga je do plagiatorstva pripeljalo obdobje mešanice depresije, jeze in razočaranja, tudi nad samim seboj, To, kar se je zgodilo, pa ni bila posledica finančne stiske, je dejal. "Nikakor ne! Teh 13.000 evrov, kolikor so mi jih ponudili, sem pokasiral in lahko tudi dokažem, da so ostali na mojem računu in se jih nisem niti dotaknil. In sem jih, seveda, tudi vrnil v celoti," je za Planet TV pojasnil Kobal, ki ki bo konec tedna prvič po aferi znova stal na gledališkem odru in (kot je poudaril) poskušal ljudi znova nasmejati.

  • Izak Košir

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Politika

    Za brezplačen javni prevoz?

    Ljubljanska občina je predlagala, da bi se za 10 centov dvignila cena enkratne vozovnice javnega potniškega prometa LPP. Novost bi bila tudi, da bi bila potnicam in potnikom na voljo letna vozovnica v vrednosti 365 evrov (in letna upokojenska za 220 evrov), v mestnem središču pa bi podražili tudi parkirnine.

  • Marjan Horvat

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Nič več »Za dom spremni«?

    Novembra 2013 je hrvaški reprezentant Josip Šimunić, po koncu nogometne tekme med Hrvaško in Islandijo na zagrebškem stadionu Maksimir, prevzel uradni mikrofon in z dvignjeno roko trikrat zaklical »Za dom ...«, občinstvo pa se je vsakokrat odzvalo z gromovitim »... spremni.« Šimuniću je dve leti pozneje prekrškovno sodišče naložilo globo v višini 700 evrov z utemeljitvijo, da ta vzklik »spodbuja sovraštvo na osnovi rasne, nacionalne, regionalne ali religiozne pripadnosti«, saj so ga uporabljali kot uradni pozdrav v ustaški NDH.

  • Damjana Kolar

    1. 2. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo v okviru MENT Ljubljana Batu_music, Lawrence Le Doux, JANKA. Bar: Mistakes, TizTiz, Staša, Krilc, v Gala hali pa se bodo predstavili DJ-ji ruske založbe Hyperboloid Records: A. Fruit, BAD ZU, Raumskaya, Sergey Saburov, Summer Of Haze.

  • Matjaž Zajec

    31. 1. 2019  |  Kultura

    Ob smrti enega od najpomembnejših filmskih avtorjev

    Ena izmed žalosti ob razpadu nekdaj naše skupne države je bilo s strani dela aktualne politike radikalno zanikanje večine vsega, kar je v prejšnjih časih povezovalo heterogen kulturni prostor, predvsem pa zanikanje sorodnosti razmišljanj intelektualcev in umetnikov, ki so različnostim navkljub oblikovali enoten miselni prostor.Intelektualci in ustvarjalci največkrat niso nasedali političnim manipulacijam, ki so, na primer, tlačile v isti koš različnosti, v primeru filmske ustvarjalnosti z nalepljeno etiketo črnega vala. In ta etiketa naj bi ideološko onemogočila svobodomiselno filmsko (in drugo) ustvarjalnost in jo anatemizirala s Šuvarjevo Belo knjigo (1972). Ta ideološki konstruk naj bi predstavljal za partijske ideologe teoretično izhodišče za obračunavanje z ideološko neprimernimi idejami in iskanja prostorov za svobodno ustvarjanje. Po Leninovi sintagmi, da je film najpomembnejši med vsemi umetnostmi, so partijski kadri namenjali posebno pozornost filmski ustvarjalnosti. Filme je potrebno spremljati in ocenjevati še posebej pozorno in ena izmed avtoritet je bil veliki ljubitelj vestrnov Tito, ki si je pred projekcijami na festivalu v Pulju ogledal (in ocenil) jugoslovansko filmsko proizvodnjo.

  • Darja Kocbek

    31. 1. 2019  |  Politika

    Žižek: Včasih edina pot za rešitev konflikta ni iskanje kompromisa, ampak zaostritev stališča

    V začetku leta je skupina 30 pisateljev, zgodovinarjev, Nobelovcev, med katerimi so Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Orhan Pamuk, Mario Vargas Llosa in Adam Michnik, v več časopisih objavila manifest v katerem navajajo, da Evropa kot ideja "razpada pred našimi očmi".

  • Uredništvo

    31. 1. 2019  |  Družba

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! O pedagogiki trpljenja, trpečih starših, učiteljih in učencih je pisal Jure Trampuš. Več jutri na vseh prodajnih mestih in tudi na naši spletni strani. #Mladina5

  • IK, STA

    30. 1. 2019  |  Kultura

    Kobal prekinil molk: Da sem prevedel delo drugega avtorja in se podpisal s svojim imenom, ni bilo prav

    Igralec, prevajalec in režiser Boris Kobal, zoper katerega je Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje podalo kazensko ovadbo zaradi plagiata komedije Profesionalci espe, je danes naSlovensko tiskovno agencijo (STA) poslal svoje opravičilo in tako prekinil molk. Kot je zapisal, ga je k temu prignala huda osebna stiska, v kateri se je znašel.

  • Uredništvo

    29. 1. 2019  |  Politika

    Šarec Janši: Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili član Zveze komunistov, veste vi

    Predsednik vlade Marjan Šarec je na seji Državnega zbora (DZ) zavrnil očitke, ki so jih v predlogu ustavne obtožbe nanj naslovili v strankah SDS in SNS. "Ne bodite v skrbeh, odločbe ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja ne bomo ignorirali," je zagotovil premier. Nato pa je ugotavljal, da predlagatelji ustavne obtožbe nenehno ponavljajo in obračajo nekaj istih stavkov, večkrat pa spomnijo tudi na besede, ki jih je izrekel v času kampanje pred predsedniškimi volitvami, češ da je vse sodbe treba spoštovati, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča. "Slovenske javne šole so dobre. Ne govorim na pamet, pač pa to kažejo rezultati mednarodnih raziskav," je poudaril predsednik vlade.

  • Damjana Kolar

    31. 1. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo premiero angažirane drame o strahu Za blagor vseh ljudi, ki jo je italijanski režiser, igralec in dramatik Francesco Randazzo napisal po resničnem dogodku, pregledno slikarsko razstavo z naslovom Čas brez nedolžnosti - Novejše slikarstvo v Sloveniji, nastop pianista Bojana Goriška, ki bo predstavil klavirske etide ameriškega skladatelja Philippa Glassa.

  • Uredništvo

    30. 1. 2019  |  Politika

    Na ministrstvu za kulturo poteka policijska preiskava 

    Po naših neuradnih in zanesljivih informacijah danes na ministrstvu za kulturo poteka policijska preiskava, v kateri policisti zbirajo dokaze o domnevnem mobingu, ki je s položaja odnesel tudi ministra za kulturo Dejana Prešička, ki so mu nekateri zaposleni očitali neprimeren pristop ter glede tega obvestili tudi javnost. Preiskovalci naj bi zasliševali tako vpletene kot tudi priče. 

  • Zakaj ni vsa slovenska košarka kot Luka Dončić?

    V Sloveniji bo potrebno odpreti debato o stanju in razvoju košarke. Kljub osvojitvi zlate medalje na moškem evropskem prvenstvu leta 2017, se je raven klubske košarke v preteklih dveh letih občutno znižala. Seveda se ta upad v kakovosti ni zgodil čez noč, a razkorak z Evropo in regijo se iz sezone v sezono povečuje. Razlogov za stagnacijo in postopno nazadovanje slovenske košarke pa je več.