»Začeti bi morali tudi razpravo o davku na dedovanje, saj dedovanje močno prispeva k reprodukciji neenakosti«

Igor Feketija je v trenutnem vladnem ustroju na položaju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, odgovoren za izvedbo pokojninske reforme. A Feketija je dejansko eden redkih slovenskih makroekonomistov, ki v nasprotju z uradno ekonomsko doktrino na svet financ gleda zelo široko. Ne samo to: je tudi edini makroekonomist na visokem položaju v tej vladi. V letih, preden je postal državni sekretar, je med drugim 18 let na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot zunanji sodelavec poučeval politično ekonomijo. Zaradi tega se z njim nismo pogovarjali o pokojninski reformi ali evidentiranju delovnega časa, ampak o tem, kam gre svet in kakšna bo Slovenija po krizi, ki prihaja.

Državi figo, sebi 768.447 bruto

Že od začetka leta je znano, da so imele lani banke in hranilnice (tudi) v Sloveniji rekordne dobičke: skupni dobiček bančnega sistema pred davki je presegel mejnik milijarde evrov, skoraj polovico tega pa je pridelala največja banka NLB. A pričakovanje, da je NLB državi plačala tudi največ davka od dobička, je povsem zmotno. Nedavno objavljena letna poročila vseh desetih bank in treh hranilnic, ki delujejo pri nas, razkrivajo, da so lani v davčno blagajno največ davka od dobička, skupaj skoraj 50 milijonov evrov, plačale Intesa SanPaolo, SKB, Unicredit banka in Delavska hranilnica, NLB na čelu z Blažem Brodnjakom pa je uporabila vse možne davčne prilagoditve, optimizacije in odpustke – zlasti na račun preteklih izgub, ki smo jih v sanaciji krili davkoplačevalci, in si prek davka celo zvišala čisti dobiček.

Umetni dobiček Banke Slovenije

Banka Slovenije, slovenska centralna banka, je nedavno objavila letno poročilo in razkrila lansko poslovanje: po sprostitvi skoraj 242 milijonov evrov rezervacij neto je na koncu leta 2023 izkazala manj kot milijon evrov dobička (natanko 977.000 evrov) oziroma presežka prihodkov nad odhodki.

Pol milijarde evrov v tujino

Potem ko so banke in hranilnice, ki delujejo v Sloveniji in so zdaj v večinski lasti tujcev, lani dosegle zgodovinsko rekorden rezultat – skupaj so imele 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, kar je dvakrat toliko kot leta 2022, z rekordnimi dobički nadaljujejo tudi letos. Primerjalni podatki Evropske centralne banke pa kažejo, da ceno te poslovne uspešnosti plačujejo stranke, ki jim »slovenske« banke ponujajo primerjalno zelo draga posojila, hkrati pa jim za depozite plačujejo izredno nizke obresti, med najslabšimi v Evropi. Koristi, na drugi strani, pa imajo predvsem (tuji) delničarji in vodilni bank. Recimo predsednik uprave NLB je lani dobil že 768.447 evrov bruto plač in nagrad, v povprečju torej malo več kot 64.000 evrov bruto na mesec, razkriva nedavno objavljeno letno poročilo NLB.

Omejimo bogate!

Gotovo poznate apokaliptično napoved, da bo umetna inteligenca uničila človeštvo. In to dobesedno: umetna inteligenca bo sprožila izumrtje človeštva. Milijarderji in multimilijarderji, ki bogatijo z umetno inteligenco in novimi tehnologijami, nimajo nič proti temu – naj se zgodi! Človeštvo je mimo, zastarelo, anahronizem, sploh pa – človeštvo ni zadnja oblika inteligentnega življenja. Ali to pomeni, da si človeštvo zasluži, da izumre? Zakaj? Ključ so sami milijarderji in multimilijarderji.

Bomo v ustavo zapisali, da je gotovina zakonito plačilno sredstvo?

Združenju Povezani smo, ki je v preteklosti na primer trdilo, da raba pesticidov v kmetijstvu povzroča »feminizacijo moških, ki je pripeljala do prototipa maminega sinčka in hkrati nevarnega narcisoidnega psihopata,« je uspelo nemogoče: zbralo je 56.267 podpisov, kar je več kot dovolj (potrebovalo bi jih le 30 tisoč) za začetek postopka spremembe ustave. Vanjo bi namreč podpisniki želeli zapisati, da je gotovina na območju Slovenije – zakonito plačilno sredstvo.

Največja slovenska podjetja zaradi nizkih obresti v domovini denar deponirajo na Hrvaškem

Banka Slovenije je ta teden objavila, da je slovenski bančni sistem po letošnjih prvih devetih mesecih imel skoraj 714 milijonov evrov čistega dobička. To je rekord v 30-letni zgodovini države, s takim dobičkom so banke in hranilnice v devetmesečju poslovale prvič po letu 1994. V istem času lani so imele »le« 367 milijonov evrov čistega dobička, torej pol manj, v vsem lanskem letu pa 502 milijona evrov.