Za kocino več

Vlado Miheljak

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Dva leva

Vnaprej je jasno, da vihar ni nastal, ker se je nekdo svobodno izrazil. Do stampeda tudi ni prišlo samo zaradi feministk. Če bi bilo to res, se podoben vihar ne bi dvignil, ko sem objavil, da je malomarna in nesposobna slovenska birokracija dopustila, da so se v Sloveniji zgodili požari. Tornado se je nasprotno zavrtinčil, ker kontrolirani mediji hočejo nekaj vnaprej preprečiti. Jasno, preprečiti hočejo, da bi kandidiral na prvih ali na drugih volitvah ...
— Dr. Boštjan M. Zupančič o tem, kaj so pravi motivi njegovih provokativnih izjav (Požareport, 7. 8. 2017)

Ameriški tehnološki Gigant Google se spopada s seksistično afero. Podjetje je odpustilo inženirja, ki je hišnim zaposlenim predstavil svoje mnenje o tem, zakaj je v tehnologiji zaposlenih manj žensk kot moških. Prepričan je, da je v Googlu manj žensk na vodilnih položajih zaradi bioloških razlik med spoloma, saj da ženske bolj zanimajo ljudje kot stvari, so manj sposobne prenašati stresne situacije in bolj nevrotične. ...
— Ni dokazov, da je med omenjenim inženirjem in bivšim sodnikom za človekove pravice kakšna povezava. (24 ur POP TV, 8. 8. 2017)

»Menim, da potrebujete novega šerifa.«
— Mož brez imena (Clint Eastwood) v Leonejevem filmu Za dolar več

Medtem ko se aktualna opozicija z netransportnimi in neželezniškimi motivi ukvarja s tem, ali bo proti Kopru vodil drugi tir železnice, se analitiki in »analitiki« sprašujejo, ali bo proti predsedniški palači vodil drugi krog volitev. Te bi naj bile nekje med 15. oktobrom in 5. novembrom, a nas predsednik DZ pusti čakati. Kakor je tudi prav. Za železnico ne vem, a za volitve je veliko vprašanj že, ali bo sploh prvi krog. Namreč, prvi krog predsedniških volitev. Nekakšen spopad sicer zagotovo bo. Ali bo to tudi predsedniška tekma, pa je v največji meri odvisno od medijev, kajti le ti lahko preprečijo, da bi Borut Pahor tekmo zlorabil in jo spremenil v nekakšne igre v slogu Slovenija ima talent, kjer se bodo kandidati in kandidatke spopadali v različnih spretnostih, veščinah, talentih, norčijah, perverzijah. Nič pa glede vprašanja, kdo bi bil boljši predsednik (predsednica) države. No, ali bo drugi krog volitev, pa je odvisno predvsem od tega, kdo vse bo ali ne bo šel v spopad.

Takoj ko sem prebral izjave oz. zapise Boštjana M. Zupančiča o Simone Veil kot množični morilki in o ženskah kot inferiornih bitjih, sem pomislil, da morda to pomeni investicijo v volilno tekmo; kot je sam zapisal, v kandidaturo »na prvih ali na drugih volitvah«. Namreč, iz njegove dolge zgodovine javnih nastopov je jasno, da je sicer dovolj travmatiziran in »ubrisan«, da tako razmišlja, a je hkrati jasno tudi, da ni toliko neumen, da se ne bi zavedal, kaj pomeni, če se podela na sveži grob velike Francozinje in Evropejke Simone Veil. In javna hiša, se pravi nacionalka, se je spet izkazala. Potem ko si je ob vseh Zupančičevih izpadih zatiskala oči, ušesa in usta ter ekscese aktualnega uslužbenca ministrstva za pravosodje preprosto spregledala, se je predramila šele, ko se je vlada ustrašila, da bi nosila posledice njegovih izpadov, in umaknila predlog in podporo za kandidaturo za predstavnika Slovenije v svetu za človekove pravice v OZN. Javna hiša naj bi prejšnji ponedeljek svoje storitve ponudila dotičnemu. A kot si je perverzno zamislil novopečeni urednik Dejan Ladika, naj bi ga povabili v Odmeve, da sam s sabo deli dobro mnenje o sebi ter morebiti še sam s sabo polemizira!? In to v hiši, ki je sicer do absurda pripeljala, kot radi poudarjajo, bibisijevsko načelo uravnoteženosti. Nomen est omen. Javna hiša pač. No, k sreči je urednik s svojo apologetsko idejo naletel na odpor kolegov. A to seveda ni pripeljalo do spremembe oblike gostovanja (v morebitno soočenje), ampak do odpovedi potencialnega vabila.

No, ne vem, ali je zapis BMZ-ja na portalu Požareport zgolj provokacija, a če bi se denimo pojavil kot kandidat tistih, s katerimi ima skupne tovrstne poglede ali bil vsaj deležen javne podpore teh istih, bi nastala resnično tragikomična situacija na levici. Si predstavljate, da bi levo volilno telo – ki čuti vse večjo averzijo do »levega« kandidata Pahorja; ta je na prejšnjih volitvah po dokaj izenačenem izidu v prvem krogu v drugem premagal Türka z dvakratnim naskokom, ker so ga, kot nedvoumno kažejo agregirani podatki, soglasno volili in izvolili desni volivci – prišlo v mučno situacijo, ko bi bilo prisiljeno voliti taistega Pahorja. Namreč, če bi se v drugi krog prebila Pahor in BMZ, bi bili pred grozljivo alternativo, ali voliti Pahorja ali privoliti v zmago BMZ-ja. Sicer si kot politično zainteresiran državljan takšne alternative ne želim, a kot politični voyeur bi v takšni predstavi nadvse užival. No, koga bi vi volili? Če ne bi volili nobenega od njiju, bi avtomatsko dali glas BMZ-ju.

Bolj verjetna, a zato nič manj paradoksna situacija pa lahko postavi Janšo in njegovo formacijo v še neprijetnejši položaj. Namreč, zagotovo bo šla na volitve predsednica NSi Ljudmila Novak. In če pride skupaj s Pahorjem v drugi krog, kar je zelo verjetno, se bo Janša moral odločati, ali naj izreče podporo Novakovi, s katero imata enaka stališča in poglede o splavu, posvojitvah, družinski regulaciji, preteklosti ... skupna pa jima je tudi neprikrita vzajemna averzija. Kaj bo naredil? Bo rekel volivcem, naj v drugem krogu volijo »levega« kandidata Pahorja? To bi bil hud poraz in slaba popotnica za državnozborske volitve. Veliko slabša kot pred petimi leti, ko je njegov in sploh edini kandidat desnice, Milan Zver, v prvem krogu dobil manj kot 25 odstotkov glasov ter pokazal, kje približno je skrajni domet ne le stranke, ampak opcije.

Teh volitev si ne bomo zapomnili po političnih dilemah in razhajanjih, ampak po perverzijah. Političnih in človeških.