marJAN ŠArec

Vlado Miheljak

31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Dva leva

»Želeli smo prvega med enakimi. Dobili smo drugega Janšo. Kdo bo sploh še želel v vlado s Šarcem.«
— Poslanec SD Matjaž Nemec se zaveda razkritja filozofa Vezjaka, da je Marjan Šarec pravzaprav kriptogram.

»Po besedah vodje poslancev SMC-ja Igorja Zorčiča že potekajo nekateri pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije, a ne na ravni delegacij strank, ampak bolj mimogrede.«
— Za dobrobit države bi se tudi poslanci in poslanke SMC žrtvovali in ostali v parlamentu.

»Predčasne volitve so mokre sanje premierja v odstopu, zanj zelo boleče pa je, da ima ključ do njih prav Janez Janša (predsednik SDS, op. a.)«
— Poslanka SMC Monika Gregorčič

»... predčasne volitve so slaba izbira za državo in državljane. ... Zagotovo je za državljane boljše, da se ustvari neka koalicija, oddela mandat in da se v tem času sprejme zakone.«
— Poslanec DeSUS Ivan Hršak, ki je na zadnjih volitvah v DZ dobil zaupanje kar 373 volivcev in volivk.

Za mazohistični užitek uporabnikov politike je sedanja situacija po odstopu premiera Šarca kot nalašč. Takšne koncentracije perverznosti, sprenevedanja, verolomnosti, slabega spomina, kakršna je bila v samo dveh dneh po premierovem odstopu, verjetno nismo doživeli v seštevku celotnega poosamosvojitvenega obdobja. Sam sicer menim, da reševanje koalicijskih zdrah s predčasnimi volitvami ne bi smelo priti v navado in rutino, a če ne gre drugače, je pač to primerna možnost. In dejansko ne gre drugače. Šarčeva vlada je bila v pat poziciji. Tako v koaliciji kot tudi – Šarec si bo težko priznal – v njegovem notranjem krogu. Ključno blokado, ki mu je velevala odstopiti, je doživel med ministroma iz svoje kvote. No, koalicijski partnerji pa Šarcu tudi niso bili v pomoč. Zadnje tedne je vsak vlekel na svojo stran, kot je značilno za koalicijske stranke v četrtem letu normalno oddelanega mandata. Morda se še prejšnji teden ni zdelo, da je stanje resnično drastično. A reakcije po Šarčevi napovedi odstopa so pokazale, da dejansko ta združba, ki je oblikovala Šarčevo koalicijo, ni zmožna več izpeljati nobenega skupnega projekta. Se je pa slutilo vse to že prej. Med LMŠ in SD je očitno potekala zgolj kadrovska trgovina na debelo. O vsem. Tudi o Petrolu. Le da Šarec tega ni vedel. Ker mu nihče ni povedal. In če barantač Matjaž Han pooseblja politični slog SD, potem je to stranka, na katero zahtevnejši uporabnik politike ne more računati. Njena leva pozicija se omeji na nošenje rdečih kravat ob praznikih in dognanje, da z desnim Janšo ne morejo in ne želijo sodelovati. No, da ne želijo in ne bodo sodelovali z Janšo, so pred zadnjimi volitvami in takoj po njih v en glas sporočali tudi iz ostalih strank pravkar razpadle koalicije. Še zlasti SMC, ki je ob Brglezovi izključitvi iz stranke in opozorilu izključenega, da se pripravlja teren za vstop v koalicijo z Janšo, konec junija 2018 sporočila, da je izvršni odbor sprejel nedvoumen sklep, da bo SMC sodelovala zgolj pri oblikovanju levosredinske koalicije, ki jo skuša oblikovati predsednik LMŠ Marjan Šarec. V stranki so, kot je takrat (27. 6. 2018) poročala POP TV, eksplicitno zavrnili koalicijsko sodelovanje s SDS pod vodstvom Janeza Janše ...

A danes je nov dan. Šarec je odstopil, vrli poslanci pa so se ravno navadili na solidno plačo, poceni malico v parlamentarni menzi, senčna parkirna mesta ... medtem ko rešujejo Slovenijo, zato ne bodo že po komaj enem letu preužitka odšli nazaj v kruto realnost. Misel je tako neznosna, da niti blefirati ne morejo in celotno argumentacijo reducirajo na bizarno razlago, da iskanje alternativnih koalicij ni v interesu poslancev – kdo bi kaj takega sploh pomislil! –, ampak Slovenije. Itak! Najbolj perverzen je poslanec SMC Zorčič, ki je po zadnjih volitvah vodil križarsko vojno proti Janši, danes pa pravi, da nesodelovanja z Janšo v SMC nimajo v programu!? Sicer pa kot večina drugih pojasnjuje, da bi bilo dobro poiskati koalicijo, ki bi preverila, ali je mogoče sprejeti nujno zakonodajo. Tisto zakonodajo, ki je do ponedeljka niso bili ne zmožni ne voljni sprejeti ne v Šarčevem in ne v prejšnjem Cerarjevem mandatu. In dopolnilno zdravstveno zavarovanje je ena od zarečenih zavez. Ne samo, da ukinitvi neposredno nasprotujejo v liberalni SMC. Celo v SAB sta dva glasovala proti, dva pa se vzdržala, kar ima enak učinek. Tudi Maša Kociper, ki je v razpravi jokala, kako jo frustrira, da se spet ne bo naredilo nič. Res perverzno! Tudi DeSUS, ki nima nobene možnosti in pravice, da je proti nečemu, kar je v vitalnem interesu upokojencev, je soglasno proti odpravi. In glasovanje v DZ je potrdilo, da je tudi nova vodstvena garnitura ujetnica ali kar zastopnica interesa zavarovalnic. Očitno Pivčeva računa na demenco svoje ključne volilne skupine.

Kaj je torej slabše: ali predčasne volitve ali nova koalicija, ki bo Janševa, ne glede na to, kdo bo premier? Oboje je slabše. Se lahko nadejamo rešitev sedanjih zagat? Načelno velja misel politologa Giovannija Sartorija, ki je svoj čas opozoril, da »volitve ne rešijo nobenega vsebinskega vprašanja, pač pa rešijo vprašanje, kdo jih bo reševal«. Rešujejo pa jih vlade. V proporcionalnem sistemu praviloma koalicijske. Zato volivcem nikakor ne more biti vseeno, kdo bo s kom oblikoval koalicijo.

A kakorkoli. Če bo prišlo do novih volitev, ne bo a priori zmagovalec Šarec, ampak volivci, ki bodo vnovič odločali, komu zaupajo mandat. Če bo prišlo do nove koalicije, ne bo a priori zmagovalec Janša, ampak Pahor, ki bo končno lahko osrečil gospodarja.