Madžarska lokomotiva

Vlado Miheljak

4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Dva leva

»Zima prihaja,« je na Blejskem strateškem forumu zlovešče napovedal premier Janez Janša.
— (STA, 31. 8. 2020)

Hkrati je Rupel zavrnil kritike, češ da Slovenija krepi odnose »z manj prestižno skupino« vzhodnoevropskih držav in da tako spreminja temeljne zunanjepolitične usmeritve ter zapušča t. i. francosko-nemški vlak. »Ti kritiki ne vidijo, da naša solidarnost z novimi demokracijami ne izključuje vožnje s TGV – francoskim hitrim vlakom,« je dejal. »Pripravljeni smo potovati z vsemi sredstvi, s čolnom, vlakom, tudi letalom,« je dodal Rupel.
— (STA, 31. 8. 2020)

Moderator, znani britanski novinar Nik Gowing, je sicer danes očitno marsikaterega udeleženca BSF presenetil s svojim pristopom k vodenju debate, saj je vodil ostro in zelo direktno debato o suspenzu nekaterih demokratičnih vrednot in evropskih političnih standardov na vzhodu Evrope, zaradi česar so se Orbán, Vučić in Morawiecki znašli v defenzivi. Babiš pa mu je celo očital, da se ne drži dejstev.
— (STA, 31. 8. 2020)

»Madžarska demokracija je vsaj tako dobra kot nemška in italijanska.«
— Madžarski premier Viktor Orbán je na BSF zavrnil kritike glede stanja demokracije na Madžarskem (MMC TVS, 31. 8. 2020)

»Sem veliko lepši, kot sem videti!«
— Znamenita samopredstavitev pokojnega beograjskega marketingarja Dragana Sakana

Orbánu je pravzaprav težko oporekati. Preprosto zato, ker ni povedal, katero Nemčijo in Italijo ima v mislih. Ali tisti iz tridesetih let prejšnjega stoletja ali sodobni. Če misli prvi, je aktualno stanje demokracije Orbánove Madžarske prav spodobno, precej boljše kot v Nemčiji in Italiji; če misli sodobni, je Orbánov režim vodilni primer nižanja demokratičnih in pravnih standardov nove Evrope. Sploh je bila združba na Bledu še bolj karikirana, kot bi si jo kritiki nove srednjeevropske avtoritarnosti lahko izmislili. Ko je goste moderator Nik Gowing posedel na odru in se z njimi pogovarjal, jih ošteval in jim bral levite, je bila zadeva videti kot kakšna terapevtska seansa v prevzgojnem domu za delinkvente. Ne vem, kako so Nika Gowinga našli, kdo ga je podtaknil. A bil je zadetek v polno; kot da bi jim ga podtaknili v Murglah.

Združba je (z redkimi izjemami, denimo Hrvata Plenkovića) predstavljala resnično jedro srednje in vzhodnoevropskih avtoritarnih režimov. Nekoč čislana termina srednja Evropa in višegrajska skupina sta postala psovki. Pač, oznaki za svet, kjer najbolj temeljni postulati demokracije in pravne države že nekaj časa šepajo. No, ni problem regionalni in kulturni okvir, ampak aktualne politične prakse v omenjenih deželah. Spomnim se, da se je pokojni (takrat še) predsednik vlade Drnovšek na vse kriplje otresal navezave na višegrajsko skupino in sploh srednjeevropsko identiteto, ker je preveč obsedeno iskal navezavo na ZDA in vojaško zvezo Nato ter popolnoma napačno presodil, da se bomo navezani na višegrajsko četverko težje zrinili v vojaško zavezništvo. Še več, danes se ve, da je sam Drnovšek leta 1994 ustavil v obliki diplomatske depeše poslano vabilo Milanu Kučanu, da bi se s predsedniki višegrajske četverke (poleg gostitelja Václava Havla še poljski predsednik Lech Wałęsa, slovaški Michal Kováč ter madžarski predsednik Árpád Göncz) udeležil srečanja z Billom Clintonom. Tu je poleg političnih zadržkov šlo še za psihološko nasičeni osebni boj za veljavo. A kakorkoli. Na začetku devetdesetih let smo bežali stran od spodobne višegrajske srednjeevropske skupine. Danes silimo v neugledno združbo avtoritarnih samodržcev istih držav. Zunanjepolitični kurz države se spreminja zaradi avtoritarnih vzgibov in afinitet aktualne oblasti. Zato je logično, da smo ravnokar dobili vabilo poljskega pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra, naj se Slovenija pridruži Poljski pri odstopu od istanbulske konvencije. Za tiste, ki se ne spomnijo: istanbulska konvencija je mednarodni akt, ki zavezuje podpisnice k preprečevanju nasilja nad ženskami (od posilstva v zakonski zvezi pa vse do obrezovanja ženskih spolovil). Ne vemo, kako se bo Janševa vlada na perverzno vabilo odzvala, a spomnimo se, da je pomembni poslanec SDS Grims svoj čas že tvital, da bi bilo od konvencije treba odstopiti.

Rupel, ki je poosebljena neverodostojnost in nestanovitnost, je govoril, da še vedno prisega na francoski TGV. Hja, ne vem. Morda so vagoni francoski in nemški, a trenutno nas vleče madžarska lokomotiva. No, ne gre je podcenjevati. Madžarska ima sploh dolgo in bogato tradicijo železniške industrije. Že leta 1924 je tovarna MÁVAG (Magyar Királyi Államvasutak Gépgyára – Madžarska kraljeva tovarna železniških lokomotiv) začela proizvodnjo robustnih lokomotiv modela 424. Proizvodnja je ne le preživela vojno in Horthyjev fašistični režim, ampak je šele takrat zagnala množično proizvodnjo. Preživela je tudi prehod v socialistično plansko gospodarstvo, le da so iz imena tovarne odstranili besedo Királyi (kraljeva) ter na nos parnega kotla vtisnili veliko rdečo zvezdo. Prelepa parna lokomotiva je postala madžarski izvozni ponos. Veliko so jih prodali Češkoslovaški državni železnici (ČSD) pa v bratsko Sovjetsko zvezo in nazadnje še v Severno Korejo. Tudi jugoslovanske državne železnice (JDŽ) so jih kupile kakih 60. Model, ki so ga poznali pod imenom »Nurmi« (po finskem atletu Paavu Nurmiju) ali zaradi silne pojave kar bivol (bivaly), je bil prva lokomotiva, ki je vlekla tudi Titov modri vlak.

Rupel težko razume, da silni madžarski parni bivol in elegantni TGV nista kompatibilna. Tako kot nista kompatibilni demokracija in pravna država z združbo, s katero se je Rupel na Bledu pajdašil. A po drugi strani, če je madžarska lokomotiva dobro služila Titu, bo tudi njegovemu najboljšemu učencu.