24. 9. 2021 | Mladina 38 | Dva leva
Riba po imenu Janša
(odbita komedija o čajnih kolutićih, ribištvu, kapitalnem ulovu ter čisto slučajnih in naključnih korupcijskih stikih)
»Najbolj pristna so poznanstva med ribiči. Po marsikateri liniji sem sklepal poznanstva, tudi kot lovec, recimo, ampak poznanstva med ribiči so nekaj posebnega. Pravi ribiči živijo posebno življenje. ... Spoznaš se po ribolovu. Med ribolovom pa nismo skupaj. Zvečer se srečamo. Pravi ribič tudi ne sedi ob vodi in ne čaka, kdaj bo riba prijela. Pravi ribič se premika.
...
Zadnji mesec se je v medijih omenjalo, da ste se na Mavriciju srečali z Janšo. Nekako leta 2003 naj bi to bilo.
Saj se nisem srečal samo enkrat. Z Janšo se srečujem še iz predosamosvojitvenih časov. Pogosto sva se srečala. ...
Kako sta se pa z Janšo srečala na Mavriciju? Sta šla tja skupaj?
Ah, kje pa! Bilo je čisto naključje. Njega so vabili kot golfista in politika. In Janša je bil takrat na Mavriciju z neko drugo družbo, s katero je igral golf.
Seveda, ko smo se videli, smo se pozdravili, Andrej Marčič je potem tudi igral skupaj z njimi. ... Niti ne vem, ali je ta jahta, ki je na sliki, moja ali Marčičeva. Najbrž je Marčičeva. Prišel je iz Dubrovnika, Janša je pa v južni Dalmaciji letoval z ženo in otroki. Po naključju smo izvedeli, da je tam. In smo ga povabili, naj pride z družino na obisk. Naredili smo en krog, da vidi, česa je sposobna slovenska industrija.«
— Odlomki iz intervjuja pred izidom knjige Boža Dimnika V znamenju ribe (Delo, Sobotna priloga, 18. 9. 2021)
Wanda Gerschwitz: Aristotel ni bil Belgijec. Osrednje vodilo budizma pa ni vsak človek zase. In London Underground ni politično gibanje. To so zmote, Otto.
— Del dialoga iz filma Riba po imenu Vanda (Charles Crichton, 1988)
Resnični misterij razkritja skrajno rizičnih stikov med lobistom in izpričanim ribičem Božem Dimnikom in Janezom Janšo se ne skriva v ozadjih, ampak v naličju. Slike videnega in vidnega so več kot povedne. Najbolj splošna značilnost morskega pejsaža ni idila, ampak globok dolgčas. Na palubi odprta vrečka čajnih kolutićev. Če ne veste, kaj so čajnih kolutići, vprašajte mamo, babico ali koga iz prejšnjih časov. In ta preprosta domačnost neprefinjenih »mašinskih« keksov se dopolni s podobo notranjosti. Scena kot iz kakšnega mafijskega filma, v katerem negativni junaki lebdijo na morju nekje med Florido in Kubo ter ne kažejo nikakršnega zanimanja za zunanje dogajanje in lepote narave. Ne, niso tam zaradi morskih pejsažev, ampak zaradi čisto določenih nalog. Zato leno poležavajo v podpalubju in čakajo, da se pojavi druga jahta, s katere bodo kaj natovorili, nanjo kaj pretovorili ali celo, khm, koga raztovorili v morje … Tudi scena z Janšo in Dimnikom ni slučajen in naključen dogodek, kjer prvi sreča drugega, ta pa ga povabi na krog ali dva za otroke in družino. Ekstremna vrednost jahte, za katero ribič Dimnik ne ve niti, ali je njegova ali Marčičeva, ni ključna. To bo Janševo ljudstvo ponižanih, razžaljenih, zafrustriranih brez težav pogoltnilo. Kot je pogoltnilo zgodbe o pregrešno dragih dopustih na eksotičnih golf destinacijah, o kakršnih Janševi podporniki niti sanjati ne upajo. Tisto pa, česar niti Janševi najbolj goreči verniki ne bodo mogli preskočiti, je pojasnilo o slučajnosti, naključnosti srečanj. Pač, malo postopaš po pravljičnem Mavriciju in srečaš Janeza, nekaj šetaš po Novi Zelandiji in naletiš na Ivana, ogrevaš motorje svoje jahte med Pelješcem in Korčulo ... in glej no, glej, v morju čofotajo Janša, žena in otroci. Pa beseda da besedo in že se peljejo krog ali dva, deci v veselje. Pač, enkrat srečaš papeža, drugič Clintona, tretjič Merklovo. Nič takega. Če imaš nekoliko več sreče, pa celo Janšo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Dva leva
»Najbolj pristna so poznanstva med ribiči. Po marsikateri liniji sem sklepal poznanstva, tudi kot lovec, recimo, ampak poznanstva med ribiči so nekaj posebnega. Pravi ribiči živijo posebno življenje. ... Spoznaš se po ribolovu. Med ribolovom pa nismo skupaj. Zvečer se srečamo. Pravi ribič tudi ne sedi ob vodi in ne čaka, kdaj bo riba prijela. Pravi ribič se premika.
...
Zadnji mesec se je v medijih omenjalo, da ste se na Mavriciju srečali z Janšo. Nekako leta 2003 naj bi to bilo.
Saj se nisem srečal samo enkrat. Z Janšo se srečujem še iz predosamosvojitvenih časov. Pogosto sva se srečala. ...
Kako sta se pa z Janšo srečala na Mavriciju? Sta šla tja skupaj?
Ah, kje pa! Bilo je čisto naključje. Njega so vabili kot golfista in politika. In Janša je bil takrat na Mavriciju z neko drugo družbo, s katero je igral golf.
Seveda, ko smo se videli, smo se pozdravili, Andrej Marčič je potem tudi igral skupaj z njimi. ... Niti ne vem, ali je ta jahta, ki je na sliki, moja ali Marčičeva. Najbrž je Marčičeva. Prišel je iz Dubrovnika, Janša je pa v južni Dalmaciji letoval z ženo in otroki. Po naključju smo izvedeli, da je tam. In smo ga povabili, naj pride z družino na obisk. Naredili smo en krog, da vidi, česa je sposobna slovenska industrija.«
— Odlomki iz intervjuja pred izidom knjige Boža Dimnika V znamenju ribe (Delo, Sobotna priloga, 18. 9. 2021)
Wanda Gerschwitz: Aristotel ni bil Belgijec. Osrednje vodilo budizma pa ni vsak človek zase. In London Underground ni politično gibanje. To so zmote, Otto.
— Del dialoga iz filma Riba po imenu Vanda (Charles Crichton, 1988)
Resnični misterij razkritja skrajno rizičnih stikov med lobistom in izpričanim ribičem Božem Dimnikom in Janezom Janšo se ne skriva v ozadjih, ampak v naličju. Slike videnega in vidnega so več kot povedne. Najbolj splošna značilnost morskega pejsaža ni idila, ampak globok dolgčas. Na palubi odprta vrečka čajnih kolutićev. Če ne veste, kaj so čajnih kolutići, vprašajte mamo, babico ali koga iz prejšnjih časov. In ta preprosta domačnost neprefinjenih »mašinskih« keksov se dopolni s podobo notranjosti. Scena kot iz kakšnega mafijskega filma, v katerem negativni junaki lebdijo na morju nekje med Florido in Kubo ter ne kažejo nikakršnega zanimanja za zunanje dogajanje in lepote narave. Ne, niso tam zaradi morskih pejsažev, ampak zaradi čisto določenih nalog. Zato leno poležavajo v podpalubju in čakajo, da se pojavi druga jahta, s katere bodo kaj natovorili, nanjo kaj pretovorili ali celo, khm, koga raztovorili v morje … Tudi scena z Janšo in Dimnikom ni slučajen in naključen dogodek, kjer prvi sreča drugega, ta pa ga povabi na krog ali dva za otroke in družino. Ekstremna vrednost jahte, za katero ribič Dimnik ne ve niti, ali je njegova ali Marčičeva, ni ključna. To bo Janševo ljudstvo ponižanih, razžaljenih, zafrustriranih brez težav pogoltnilo. Kot je pogoltnilo zgodbe o pregrešno dragih dopustih na eksotičnih golf destinacijah, o kakršnih Janševi podporniki niti sanjati ne upajo. Tisto pa, česar niti Janševi najbolj goreči verniki ne bodo mogli preskočiti, je pojasnilo o slučajnosti, naključnosti srečanj. Pač, malo postopaš po pravljičnem Mavriciju in srečaš Janeza, nekaj šetaš po Novi Zelandiji in naletiš na Ivana, ogrevaš motorje svoje jahte med Pelješcem in Korčulo ... in glej no, glej, v morju čofotajo Janša, žena in otroci. Pa beseda da besedo in že se peljejo krog ali dva, deci v veselje. Pač, enkrat srečaš papeža, drugič Clintona, tretjič Merklovo. Nič takega. Če imaš nekoliko več sreče, pa celo Janšo.
Ampak, bodimo resni. Srečanja s slednjim niso bila naključna; bila so naklepna. Naklepno naključna. Dimnik se tega zaveda. In Janša še bolj. Oba se zato trudita zanikati, da sta kaj več kot bežna znanca z Mavricija, Nove Zelandije, jadranskega otočja, iz domovanja Janševih v Šentilju pri Velenju, kjer imajo menda vedno na stežaj odprta vrata tudi za bežne znance in naključne mimoidoče ... Dimnik v zadnjih dneh veliko govori in nehote še več razkrije. Janša hoče te nič kaj fotogenične podobe, ki kar silijo v razmislek o korupcijskih tveganjih, relativizirati in zato iz plešaste glave za lase privleče kronski dokaz nepomembnosti teh stikov. Češ, tudi s Kučanom sem bil enkrat na neki jadrnici, pa kaj! Kaj res, s Kučanom?! Prav res. A vožnja ni bila podprta s čajnimi kolutići in obkrožena z lobisti, ki se zaradi koristi pajdašijo z vplivnimi politiki daleč od oči javnosti, ampak je bila del javne prireditve. Drenjala sta se na majhni palubi ob splavitvi jadrnice Sinji galeb v majhno slovensko morje; jadrnica je postala prvo plovilo bojne flote strah zbujajoče slovenske vojaške mornarice. Sicer brez topov, raket, torpedov, a z visoko eksplozivnim konfliktnim potencialom.
No, zapletanje te zgodbe bo še zanimivo. Potem ko je bil super ribič Dimnik zaloten s kapitalnim ulovom na krovu drage jahte, ki je morda njegova, morda ni, kdo bi si zapomnil vso lastnino – sta se začela truditi, da prikažeta drug do drugega bazično nezaupanje. Kot v filmu Riba po imenu Wanda. Najprej člani kriminalne združbe ukradejo bisere, potem pa se trudijo drug drugega opetnajstiti, namočiti, prevarati. In to jim je v večje veselje kot sam plen. Še bo veselo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.