5. 11. 2021 | Mladina 44 | Dva leva
Novi obrazi stare politike
(Koalicija kolaborantskega loka?)
Po izgubljeni vojni, ki je nismo hoteli, je naš narod stal pred grozotnim dejstvom grozeče narodove smrti.
Takrat je bil naš narodič prvič postavljen pred preizkušnjo, ki jo je ta vojna namenila narodom, ki so se vanjo zapletli.
Samo drobcen, neznaten plamenček, ki nas je razčetverjene spominjal, da smo vendarle še narod, je bila tako imenovana avtonomija Ljubljanske pokrajine.
Toda že pri tej prvi preizkušnji se je naš narod slabo odrezal. – Trezno mišljenje, disciplino in enotnost naroda, ki mu makiavelistična politika savojskega okupatorja ne bi mogla do živega, je prevpila ulica, katere čustvo so si osvojili plačani propagatorji boljševiškega satanizma svetovnega židovstva.
… Zapoved časa se glasi: Vse razpoložljive sile na razpolago domobranstvu, ki ostane slej ko prej nosilec nove svobode slovenskega naroda!
— General Leon Rupnik v zadnjem nagovoru ljudstvu (Slovenec, 22. 4. 1945)
Ob dnevu spomina na mrtve je garda @Slovenskavojska v imenu predsednika vlade @jjansasds položila venec k spomeniku padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah.
— Sporočilo Vlade Republike Slovenije na Twitterju
Od vseh neštetokrat citiranih izjav, govorov generala Rupnika, je zgornji najbolj signifikanten. Ne le zaradi vsebine kot take, ampak zaradi datuma. Dvaindvajsetega aprila petinštirideset! To ni bila morebiti vsiljena rojstnodnevna čestitka Führerju, ni bila zavržna domobranska prisega, katere besedilo naj bi domnevno pomagali pisati tisti, ki so se jim priklonili. Ne, to je bil čas, ko so nemške okupacijske sile že, kot povsod drugod po Evropi, panično kurile dokumente, pakirale in iskale civilna oblačila za dan po tem in prebeg čez Karavanke. Takrat jih nikakor ni več brigalo, kaj počnejo in govorijo lokalni kolaboranti. In takrat je »prezident« imel v časopisu Slovenec svoj zadnji nagovor ljudstvu ter v njem strnil vso svojo izvorno avtoritarnost, bazični antidemokratični refleks ter nekontrolirani antisemitizem. In tudi domobranci kot »nosilci nove svobode slovenskega naroda« niso bili eni od borcev za svobodo, eni od antifašistov, ampak kolaboranti sil mraka; kolaboranti nacizma. Teza, da je šlo pri domobranstvu zgolj za slabo oceno situacije ali celo za taktično kolaboracijo, je prekratka. Domobranstvo je razvilo lasten, avtonomni fašistoidni diskurz. Že hiter pregled zapisov v Slovencu od konca aprila 1941 do konca aprila 1945, razkrije, da je domobranstvo ne glede na to, ali smo bili pod okupacijo mediteransko »ležernega« fašizma ali germansko »rigoroznega« nacizma, vselej uporabljalo originalni trdi besednjak, poln povedi o židovski agitaciji, židovskem bogastvu, boljševističnem satanizmu sodobnega židovstva, o spregi med liberalizmom, boljševizmom in cionizmom ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Dva leva
Po izgubljeni vojni, ki je nismo hoteli, je naš narod stal pred grozotnim dejstvom grozeče narodove smrti.
Takrat je bil naš narodič prvič postavljen pred preizkušnjo, ki jo je ta vojna namenila narodom, ki so se vanjo zapletli.
Samo drobcen, neznaten plamenček, ki nas je razčetverjene spominjal, da smo vendarle še narod, je bila tako imenovana avtonomija Ljubljanske pokrajine.
Toda že pri tej prvi preizkušnji se je naš narod slabo odrezal. – Trezno mišljenje, disciplino in enotnost naroda, ki mu makiavelistična politika savojskega okupatorja ne bi mogla do živega, je prevpila ulica, katere čustvo so si osvojili plačani propagatorji boljševiškega satanizma svetovnega židovstva.
… Zapoved časa se glasi: Vse razpoložljive sile na razpolago domobranstvu, ki ostane slej ko prej nosilec nove svobode slovenskega naroda!
— General Leon Rupnik v zadnjem nagovoru ljudstvu (Slovenec, 22. 4. 1945)
Ob dnevu spomina na mrtve je garda @Slovenskavojska v imenu predsednika vlade @jjansasds položila venec k spomeniku padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah.
— Sporočilo Vlade Republike Slovenije na Twitterju
Od vseh neštetokrat citiranih izjav, govorov generala Rupnika, je zgornji najbolj signifikanten. Ne le zaradi vsebine kot take, ampak zaradi datuma. Dvaindvajsetega aprila petinštirideset! To ni bila morebiti vsiljena rojstnodnevna čestitka Führerju, ni bila zavržna domobranska prisega, katere besedilo naj bi domnevno pomagali pisati tisti, ki so se jim priklonili. Ne, to je bil čas, ko so nemške okupacijske sile že, kot povsod drugod po Evropi, panično kurile dokumente, pakirale in iskale civilna oblačila za dan po tem in prebeg čez Karavanke. Takrat jih nikakor ni več brigalo, kaj počnejo in govorijo lokalni kolaboranti. In takrat je »prezident« imel v časopisu Slovenec svoj zadnji nagovor ljudstvu ter v njem strnil vso svojo izvorno avtoritarnost, bazični antidemokratični refleks ter nekontrolirani antisemitizem. In tudi domobranci kot »nosilci nove svobode slovenskega naroda« niso bili eni od borcev za svobodo, eni od antifašistov, ampak kolaboranti sil mraka; kolaboranti nacizma. Teza, da je šlo pri domobranstvu zgolj za slabo oceno situacije ali celo za taktično kolaboracijo, je prekratka. Domobranstvo je razvilo lasten, avtonomni fašistoidni diskurz. Že hiter pregled zapisov v Slovencu od konca aprila 1941 do konca aprila 1945, razkrije, da je domobranstvo ne glede na to, ali smo bili pod okupacijo mediteransko »ležernega« fašizma ali germansko »rigoroznega« nacizma, vselej uporabljalo originalni trdi besednjak, poln povedi o židovski agitaciji, židovskem bogastvu, boljševističnem satanizmu sodobnega židovstva, o spregi med liberalizmom, boljševizmom in cionizmom ...
Že res, da je industrijo smrti zagnala nacistična Nemčija, a v Sloveniji jim je »surovine« za proizvodnjo prizadevno dostavljalo slovensko domobranstvo. Torej tista »slovenska narodna vojska«, kot jo poimenuje Janša, katere agenti so denimo aretirali ljubljansko judovsko družino Pollak in jo predali Nemcem, ti pa so jo poslali nepovratno v taborišče smrti. Tista »slovenska narodna vojska«, ki je striktno izvrševala zapovedi poveljnika slovenskega domobranstva Krenerja, da se sestreljene zavezniške pilote ter zalotene padalce pri priči aretira in preda okupacijski policiji. Kot je zapovedal: »Ujeti padobranci se morajo zvezani, z zaplenjenim orožjem in drugim materialom takoj izročiti po izvršenem zaslišanju s poročilom Dem Höheren SS und Polizeiführer – Führungstab für Bandenkämpfung (višjemu vodji SS in policije – vrhovnemu štabu za bojevanje z bandami)«. In tej zavržni »slovenski narodni vojski« so se priklonili in v imenu premiera Janše položili venec gardisti slovenske vojske. To je doslej najhujša zloraba Slovenske vojske. Poveljnik oboroženih sil Pahor pa se do trenutka, ko to pišem, ni oglasil. Obrambni minister Tonin pa itak ne.
Ob nedavnem izpadu Janeza Janše z označevanjem nadležnih evroposlancev in politikov kot Sorosevih lutk, kar je bila svojevrstna vizualizacija latentnega antisemitizma, s predpostavko zarote judovsko liberalnih ozadij, so nekateri, tudi taki, ki so kritični do Janše, odmahnili, češ, kakšen antisemitizem neki, saj Janša vendar ob eskalaciji nasilja na Bližnjem vzhodu solidarnostno izobeša izraelske zastave. Antisemitizem in spogledovanje z izraelsko militantno politiko v odnosu do Palestincev sta samo na videz protislovna. Dejansko se oboje napaja iz istega avtoritarnega vzgiba; iz iste potrebe. In je prej pravilo kot izjema pri evropskem novih desničarskih populistih in ekstremistih.
Kot tak Janša ne more širiti svoje volilne baze. Z vsakim delirantnim korakom jo še nekoliko zoži. In zato bodo v naslednjih mesecih odigrali nadvse pomembni vlogi za reševanje morebitne prihodnje janšistične koalicije tako imenovani novi obrazi in nove politične stranke. Trenutno so napovedani župani kot nova potencialna parlamentarna skupina. Samo še tega nam je treba! Ne samo, da bodo začeli brezsramno uveljavljati partikularne, lokalne interese, ki bodo preglasili skupne. Še hujše. Župani so že napovedali, da bi se oziroma se bodo pogovarjali z vsemi. Kar pod črto pomeni, da so pripravljeni lahkotno vstopiti tudi v koalicijo z izpričanim antidemokratom Janšo. In to ne glede na to, da je redefiniral zunanjepolitični akcent države; da nas je pahnil v najslabšo možno evropsko združbo; nas skregal s celim svetom; da ignorira in žali sodno oblast, da je v vojni z mediji, šolstvom, kulturniki, z vsemi podsistemi družbe; da je spustil iz steklenice duha sovraštva in konfliktov. Vse to bodo ignorirali, da bodo lahko v svoji občini naredili kakšen pločnik več.
Zdi se, da bo treba pred volitvami prositi boga, da nas obvaruje pred novimi obrazi. Pred starimi se bomo že nekako sami znali.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.