25. 3. 2022 | Mladina 12 | Dva leva
Mefistov (pred)volilni libreto
Drugi se lahko SDS in SD pridružijo, če hočejo
© Franco Juri
»Tisti, ki ga [Janšo, op. a.] že lep čas poriva v to jamo, je Peter Jambrek ... Jambrek je Janšev Mefisto, če mu bo še naprej sledil, lahko zato konča le tako kot Faust.«
— Tine Hribar o Jambreku kot Janševem Mefistu (Delo, Sobotna priloga, 29. 4. 2000)
»Tine Hribar me je pa že pred leti v zelo vidni objavi ocenil za nekakšnega Mefista. Verjetno je to mislil slabšalno, sam sem bil pa prijetno presenečen, prispodoba mi je godila.«
— Peter Jambrek se je z negativno oznako očitno poistovetil (Dnevnikov Objektiv, 19. 3. 2022)
»Nobenega dvoma ni, da nobena stran ne bo mirno priznala in sprejela poraza ter da se nobena stran ne bo odpovedala volilnemu plenu v slovenskem kaotičnem spoils sistemu.«
— Peter Jambrek se boji, da bi lahko še kdo začel prakticirati Janševo nepriznavanje volilnih izidov in patronažno kadrovanje (Dnevnikov Objektiv, 19. 3. 2022)
»Politiki bi si lahko vzeli pet minut časa, da bi si kot državniki segli v roke in sklenili trdno, čeprav prehodno koalicijo za štiriletni mandat vlade 2022– 2026, na podlagi skupnega nacionalnega programa. Nekakšen obrambni pakt za konec tranzicije, za pošteno tekmo, za varno in ugledno Slovenijo v nevarnem času, ki je pred vrati. Največ odgovornosti za tako nalogo imata obe slovenski izvorno osamosvojitveni in ustavotvorni stranki SD in SDS. Druge naj se jima pridružijo, če želijo.«
— Peter Jambrek snuje nekakšno novo SZDL kot skupni dežnik za vse ključne politične akterje (Dnevnikov Objektiv, 19. 3. 2022)
Najprej sem diagonalno preletel poudarke v (kar štiri časopisne strani dolgem) megabesedilu Petra Jambreka v Dnevnikovem Objektivu in si rekel: O. K., pač sindikalistični boj oziroma – še točneje – kapitalska skrb za prihodnost lastne univerze oziroma podjetja. To niti ne bi bilo tako pogrošno. No, podrobnejše branje celotnega besedila je vendarle pokazalo, da je ozadje megatraktata bolj perfidno. Bolj piha na dušo, kot ščuva, bolj pritajeno namiguje, kot sili, bolj nagovarja, kot sili v igro ... A pod črto je manever jasen in prozoren. To ni prva taka Jambrekova intervencija. Vedno je hotel biti nekakšen režiser, sufler, stric desnice in zlasti Janše iz ozadja in vedno je interveniral mefistovsko. Zato je Hribarjeva več kot dvajset let stara prispodoba (o Jambreku kot Janševem Mefistu) še kako aktualna. Lahko pa se čudimo Jambrekovi samoočaranosti nad najslabšo mogočo oznako značaja in javne vloge lastne osebe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Dva leva
© Franco Juri
»Tisti, ki ga [Janšo, op. a.] že lep čas poriva v to jamo, je Peter Jambrek ... Jambrek je Janšev Mefisto, če mu bo še naprej sledil, lahko zato konča le tako kot Faust.«
— Tine Hribar o Jambreku kot Janševem Mefistu (Delo, Sobotna priloga, 29. 4. 2000)
»Tine Hribar me je pa že pred leti v zelo vidni objavi ocenil za nekakšnega Mefista. Verjetno je to mislil slabšalno, sam sem bil pa prijetno presenečen, prispodoba mi je godila.«
— Peter Jambrek se je z negativno oznako očitno poistovetil (Dnevnikov Objektiv, 19. 3. 2022)
»Nobenega dvoma ni, da nobena stran ne bo mirno priznala in sprejela poraza ter da se nobena stran ne bo odpovedala volilnemu plenu v slovenskem kaotičnem spoils sistemu.«
— Peter Jambrek se boji, da bi lahko še kdo začel prakticirati Janševo nepriznavanje volilnih izidov in patronažno kadrovanje (Dnevnikov Objektiv, 19. 3. 2022)
»Politiki bi si lahko vzeli pet minut časa, da bi si kot državniki segli v roke in sklenili trdno, čeprav prehodno koalicijo za štiriletni mandat vlade 2022– 2026, na podlagi skupnega nacionalnega programa. Nekakšen obrambni pakt za konec tranzicije, za pošteno tekmo, za varno in ugledno Slovenijo v nevarnem času, ki je pred vrati. Največ odgovornosti za tako nalogo imata obe slovenski izvorno osamosvojitveni in ustavotvorni stranki SD in SDS. Druge naj se jima pridružijo, če želijo.«
— Peter Jambrek snuje nekakšno novo SZDL kot skupni dežnik za vse ključne politične akterje (Dnevnikov Objektiv, 19. 3. 2022)
Najprej sem diagonalno preletel poudarke v (kar štiri časopisne strani dolgem) megabesedilu Petra Jambreka v Dnevnikovem Objektivu in si rekel: O. K., pač sindikalistični boj oziroma – še točneje – kapitalska skrb za prihodnost lastne univerze oziroma podjetja. To niti ne bi bilo tako pogrošno. No, podrobnejše branje celotnega besedila je vendarle pokazalo, da je ozadje megatraktata bolj perfidno. Bolj piha na dušo, kot ščuva, bolj pritajeno namiguje, kot sili, bolj nagovarja, kot sili v igro ... A pod črto je manever jasen in prozoren. To ni prva taka Jambrekova intervencija. Vedno je hotel biti nekakšen režiser, sufler, stric desnice in zlasti Janše iz ozadja in vedno je interveniral mefistovsko. Zato je Hribarjeva več kot dvajset let stara prispodoba (o Jambreku kot Janševem Mefistu) še kako aktualna. Lahko pa se čudimo Jambrekovi samoočaranosti nad najslabšo mogočo oznako značaja in javne vloge lastne osebe.
Tokrat v obsesivno-kompulzivnem ponavljanju obrazcev najprej še enkrat razkrije, da ga (podobno kot Janšo) preganjajo demoni (lastne) preteklosti. Povsod vidi nevarnost tranzicijske kontrarevolucije. To razumem. Potlačena partijska kariera tolče na plano kot averzija do »tranzicijske levice«. Svoj čas sem ga ob podobni intervenciji (2. 4. 2008 v Dnevniku) poimenoval »človek za vse režime«. »... sploh pa je imel današnji disident Jambrek včasih več kot spodobno in nekonfliktno kariero v partiji, katere duh ga danes preganja. ... po tem, ko se je (oportuno ali iz prepričanja?) včlanil v partijo, bil v naslednjih letih član univerzitetne konference ZK pa sekretar aktiva delavcev partijske celice Pravne fakultete, ustanovitelj in prvi predsednik marksističnega centra PF ter tudi član partijskega komiteja občine Ljubljana Center. Leta 1967 je prosil za novo partijsko izkaznico, ker so mu staro ukradli, kar je prijavil policiji. Iz ZK je izstopil šele leta 1989 ...« K temu ni kaj dosti dodati, razen da se demonov (lastne) preteklosti ni lahko otresti.
A potem ko nam je svoj čas (k sreči neuspešno) vsiljeval večinski in polpredsedniški volilni sistem, zdaj pride na plano s še genialnejšo norostjo: oživlja staro partijsko idejo o SZDL kot dežniku pod pokroviteljstvom vodilne stranke in voditelja. Pravzaprav še huje, to ni le ideja nove SZDL, ampak iz ropotarnice mračne zgodovine znani »gleichschaltug« koncept. Vklapljanje vseh socialnih, gospodarskih, kulturnih in zlasti političnih akterjev v enotno organizacijo, ki ga uravnava tako imenovani Führerprinzip (vodja kot neomajna avtoriteta). Kako to realizirati? Jambrek predlaga, naj (kot mefistovsko piha na dušo socialdemokratom) »izvorno osamosvojitveni stranki« SD in SDS oblikujeta jedro te nove, nekonfliktne, brezrazredne politične zgradbe in ustroja; torej preseganje boja med neoliberalnim in socialnim principom, med odprto in avtoritarno družbo, med osamosvojiteljsko in tranzicijsko strankarsko politiko ... Skratka, odprava političnega pluralizma in kompeticije idej in konceptov. Če se to ne zgodi, svari Jambrek pred politično apokalipso, kataklizmo: »Torej se moramo, tako se bojim, sprijazniti s trdo in grobo igro slovenske tranzicijske levice tudi za naprej, v mandatu 2022–2026, na volilnem terenu, v medijih, parlamentu in na parketu političnih salonov. Šla bo do konca, dokler se bo dalo. Na oblasti bo, na primer, brezobzirno dokončala likvidacijo Nove univerze, zasedla še vse nezasedene medijske položaje, dvignila davke, si kadrovsko podredila državna podjetja, dopustila avtonomijo politično oportunističnim zasebnim podjetnikom, polnila državne blagajne za tranzicijske potrebe, ukinila zasebno in koncesijsko zdravstvo ...« A rešitev pred črnim scenarijem je po Jambreku kot na dlani: koalicija SDS in SD. Sam skromno dodajam, da se je tvornost takšne (sicer lokalne) velike koalicije modelno izkazala že pri projektu TEŠ 6.
Ali kot je rekel Mefisto: »Saj pač papirček vsak drži. / Samo podpišeš nanj se s kapljico krvi / ... Veš, kri je prav poseben sok.« Bogme, da res.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.