16. 9. 2022 | Mladina 37 | Dva leva
Fantom morale
(odvratno, a toleriram)
© Franco Juri
»Ko primerjamo eno kulturo z drugo, je vselej prisotno vprašanje točke pogleda. Vsak je v očeh drugega lahko barbar.«
— V filmu Luisa Buñuela Fantom svobode (1974) profesor nemirnim slušateljem v policijski šoli razloži relativnost kulture in morale
»Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo sobotno parado v sklopu Europrida 2022 v Beogradu … Srbski predsednik Aleksandar Vučić je že konec minulega meseca napovedal, da bodo dogodek odpovedali ali preložili … Vučić je kljub pozivom mednarodne skupnosti v soboto ponovil svoje stališče in izjavil, da želijo oblasti parado prepovedati zaradi varnostnih razmer v državi. V nedeljo so v Beogradu proti Paradi ponosa potekali tudi protesti.«
— (STA, 13. 9. 2022)
»Odvratni, agresivni napadalci na same temelje krščanskih, katoliških vrednot, na Družino, so v mestu Zagreb popolnoma podivjali, se posatanili, s pomočjo in finančno podporo sedanjega ministrstva za kulturo ... v t. i. večinsko krščanskodemokratski vladi RH. SRAM VAS je lahko vse skupaj …. šoroš globalistični, protiverski – zlotvori. To vam sporočajo HRVAŠKI SUVERENISTI.«
— V klenem, nekoliko arhaičnem hrvaškem jeziku z ohlapnimi gramatičnimi pravili so predstavniki ustašoidnega roba hrvaške politike in javnosti protestirali proti pozivu k strpnosti (Slobodna Dalmacija, 9. 9. 2022)
Plakati neredko izzovejo afere. Plakati, ki pozivajo k toleranci, še posebej. Pred kratkim je v Zagrebu nastal škandal zaradi plakata, ki je vabil na razstavo projekta tridesetih študentov, študentk dizajna iz avstrijskega Gradca, nemškega Dortmunda, Ljubljane (ALUO) in Zagreba v okviru projekta Students for Tolerance pred zagrebško Šolo za aplikativno umetnost in dizajn. In izzval strašno ogorčenje ljudi, ki v odnosu do javnih vprašanj (do žensk, spolnih in drugih manjšin, do migrantov, do tujih religij, kultur …) nenehno izkazujejo nestrpnost. Zakaj? Na spornem plakatu je nekoliko neostra, zabrisana podoba, ki asociira na nedeljsko družinsko idilo. Za mizo sedijo osebe, ki spominjajo na očeta, mater, dva otroka in starejšega moža. Nad njimi na steni je razpelo. Plakat pa ima izpisan naslov »Disgusting, but I tolerate it«. No, to bi moralo biti dovolj jasno in nedvoumno sporočilo, a so avtorji vseeno na spodnji strani plakata z drobnejšimi črkami napisali še interpretacijo: »Vsako nedeljo veteran, konservativec, liberal, gej in ateist sedijo za mizo in tolerirajo drug drugega.« To sporočilo je simbolni ugovor in odgovor na sistemske predsodke, ki jih krščanski moralisti (denimo pri nas NSi, Tonin, Cigler-Kralj, pa celotno pleme SDS …) upravičujejo z argumentom: nič nimam proti drugačnim, geje imam celo med prijatelji. Tako je pred kratkim govoril Tonin, ko je nasprotoval novelam družinskega zakonika. Sodobna multikulturna in polivalentna družba ne more temeljiti na ljubezni in afiniteti, ampak na toleranci, podkrepljeni z jasno zakonsko regulacijo. Tonin lahko ljudi drugačnih vrednot, spolnih praks, življenjskih slogov prezira, a jih mora tolerirati. Vsebinsko in tudi formalno, zakonsko regulirano. In prav to sporoča plakat. Sintagma »izrojena umetnost in morala«, ki, od nacistov do Janše, karakterizira neko normo, je relativna glede na čas in kontekst. Izrojenost, bizarnost, odvratnost nimajo absolutnega merila. Gre le za perspektivo. Vsak je lahko komu s svojim estetskim, moralnim, življenjskim slogom bizaren. Tako kot sta na primer za Janšo poosebljenje izrojene umetnosti Prešernovi nagrajenki, so to podpisanemu proslave in maše, ki jih Janševemu občestvu sklada kakšen pirkovič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.