Vlado Miheljak

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Dva leva

Komentar / Janšizem je stanje duha

(trikrat ZA splavitev nadloge)

»Včeraj so bile lokalne volitve. Tako za župana kot za mestni svet se nismo odrezali dobro. Zato odstopam kot predsednik MO SDS Ljubljana. Po 12 letih se poslavljam iz ljubljanske politike. Ker je tako prav.«
— Anže Logar ni razkril, kaj pomeni njegov odstop (Twitter, 21. 11. 2022)

»Legitimnost za spreminjanje zakona o RTV-ju je vlada dobila na volitvah, razlogov za to pa je kar nekaj.«
— Premier Janez Janša je pojasnil, da je njegova vlada mandat za spreminjanje zakona o RTV leta 2005 dobila na volitvah leta 2004 (MMC TVS, 19. 9. 2005)

»Če bi vlado vodil Janez Janša, ne bi bilo potrebnih nobenih referendumov, ker se ne bi sprejemali zakoni, ki gredo v škodo ljudi.«
— Zvesti član SDS Zvone Černač je razkril, da so referendumi smiselni in potrebni le takrat, ko je Janša v opoziciji (MMC TVS, 6. 10. 2022)

»Zamrznitev zaposlovanja je bila za hišo katastrofa, toda ne moreš zaposlovati ljudi zato, da delajo vzporedne oddaje, in to slabe. Brez kakršnih koli izkušenj jih postaviš pred kamero in jim daš v roke uredniška pooblastila. Očitno gre za menjavo ljudi, ki nekaj znajo, s tistimi, ki znajo poslušati. … To, kar se sedaj dogaja, je do popolnosti izpeljan namen, ki je bil jasen že iz Grimsovega zakona o RTVS iz leta 2005. Vse, kar se dogaja, je ta zakon omogočil. Nič ni nepričakovano.
— Dolgoletni novinar in urednik Drago Balažič v intervjuju za Dnevnikov Objektiv (19. 11. 2022)

Kdo je torej zmagovalec lokalnih volitev? Seveda SDS. To se je vedelo že vnaprej. Janša vedno zmaga. Tudi ko izgubi. Vsak, še tako boleč in ponižujoč poraz predstavi kot zmago. Tako je bilo tudi ob zgodovinskem porazu aprila letos. In ko je Nataša Pirc Musar – ne sicer triumfalno, a vendarle prepričljivo – premagala Logarja, čeprav se je ta na vse kriplje trudil prikriti izvor in pripadnost, Janša ni zmogel rutinske čestitke zmagovalki, ampak jo je degradiral s pripisanim pričakovanjem, da se bo opravičila za laži, ki jih je menda izrekla o SDS (!?). In če bi pri Logarju bilo vsaj malo verodostojnosti v drži, ki jo je volivcem prodajal med kampanjo, bi se na tak eksces svojega vodje moral odzvati. No, vsekakor pa se je odzval na katastrofalne izide lokalnih volitev v Ljubljani. Odstopil je s položaja vodje ljubljanske SDS. Seveda je to ob drugih dvoumnih izjavah dodatno zbudilo špekulacije o resničnih namerah in motivih člana stranke, ki ta čas nagovori prepričljivo več volivk in volivcev kot njegov šef. Kar je za Janšo gotovo grenko spoznanje. Resda lokalne volitve ne odražajo v celoti trenutnih razmerij sil na državni ravni. Pač, lokalne volitve niso enovita zgodba, ampak so mozaik, sestavljen iz 212 manjših ali večjih koščkov.

Ker ljudje ocenjujejo in obravnavajo politiko na lokalni ravni iz bolj praktičnih perspektiv in življenjskih potreb, neredko nastajajo tudi učinkovite »nenačelne« koalicije. Politični akterji, ki so sposobni prodajati ideološko formo na državnozborski ravni, se neredko ne znajdejo na lokalni. Pa tudi obratno.

Janša je s svojo SDS tokrat popolnoma pogorel v urbanih središčih. Ne le v Ljubljani, kjer je izid sramotno nizek, ampak tudi v večjih krajih severovzhodne Slovenije, kjer je njegova politična opcija tradicionalno bolje zasidrana. Denimo v Mariboru. Kot kaže, SDS ne bo uspelo v nobeni mestni občini. In če poznamo volilno geografijo, je očitno, da svojo stranko in svoje izbrano ljudstvo vse bolj oddaljuje od možnosti ponovnega prevzema oblasti v realni prihodnosti in jo prestavlja v nedefinirano bodočnost. Brez večjih mest se zmaga na državni ravni pač ne sestavi. Ko je, preoblečen v jagnječji kožušček, leta 2004 edinkrat zares zmagal na parlamentarnih volitvah, je tudi edinkrat konkretno posegel v urbana okolja.

A ne glede na vse še ni razlogov za evforijo. Aprilske državnozborske volitve, kjer je levoliberalni blok na čelu z Golobom ponižal in kaznoval Janšo po njegovi samodržni vladavini v drugi polovici prejšnje legislature, pa prepričljiva zmaga kandidatke levoliberalnega bloka na predsedniških volitvah, pa pogreb Janševe politike na lokalnih volitvah v urbanih okoljih – vse skupaj bo malo vredno, če se ne bo potrdilo z jasno izraženo ljudsko voljo na referendumih. Vsi trije referendumi so pomembni, a ključen je vendarle referendum o RTV. Dobro, precejšnja verjetnost je, da bo udeležba naveličanih volivcev in volivk na četrto volilno nedeljo od prvega kroga predsedniških volitev (23. 10. 2022) tako nizka, da pobudniki ne bodo dosegli potrebnega števila (približno 339 tisoč) glasov proti, tudi če tisti, ki zakone podpirajo, ne pridejo na volišča. A resnični poraz Janše in janšizma bi bil (bo?), če se večina izreče ZA zakone, ki so dani v presojo ljudstvu. To bi bilo sporočilo, ki bi začelo načenjati tudi razmeroma kompaktno in odporno Janševo volilno telo.

Janša je kompulzivno-obsesivna politična figura. Kot tak nima nadzora nad lastnimi dejanji in rituali. Pa naj bo Twitter, ki ga je popolnoma omrežil in postavil v odvisno razmerje, ali referendumi, ki so postali njegovo obsesivno mašilo za zaporedne poraze in težave. Še preden smo odšli na omenjene tri referendume, že napoveduje nove. In nove ...

Za Janšo sem že napisal, da se je oddaljil od komunistične ideologije, ki ji je v mladih letih fanatično sledil, a se nikoli ni odrekel boljševistični metodi delovanja. V marksistični misli in teoriji pa je bil vedno šibak, zato ne pozna koristnega izreka Groucha Marxa, ki parafraziran zveni takole: »Če imaš težave, daj pobudo za referendum. Težave se bodo še povečale, imel pa boš referendum.«