9. 12. 2022 | Mladina 49 | Dva leva
Komentar / Zagate demokracije in policije
(Dejanšizacija Slovenije brez janšističnih metod II.)
© Franco Juri
»Golob zahteva od šefa policije, da mu takoj pove, kdo nanj izvaja pritisk. Mar se ne zaveda, da je s tem že sam odgovoril.«
— Franco Juri razkriva skrivnost političnih pritiskov na policijo
»Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva pripeljali do njene politizacije. … Policija mora demokratizacijo izvesti sama od znotraj, izhajajoč iz svojih strokovnih in pravnih načel; demokratizacija ji ne more biti zapovedana od zunaj in od zgoraj …«
— Ministrica Tatjana Bobnar v odgovoru premieru Robertu Golobu
»Kar se tiče premeščanj ljudi, se v nasprotju s svojimi predhodniki trudim spoštovati določila zakona o organiziranosti in delu v policiji, zakona o javnih uslužbencih in kolektivne pogodbe za policijo. Moje vodilo je, da mora vsaka zadeva imeti pravni temelj, pravno podlago.«
— V. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav v intervjuju za Mladino po prevzemu funkcije (8. 7. 2022)
»Zgodbo razumemo, podrobnosti pa še ne poznamo … Poslanska skupina enotno in soglasno stoji za odločitvami predsednika vlade.«
— Vodja poslanske skupine GS Sajovic sporoča, da niso nič slabši od poslank in poslancev SDS (STA, 7. 12. 2022)
Polnokrvna demokracija je a priori šibka in ranljiva. Torej takšna, ki v svoji odprtosti nosi nevarnost, da po demokratični poti, z demokratičnimi postopki omogoči, da spet pridemo tja, kjer smo že bili – v nedemokratično sfero javnega življenja. Ali da si s postopki demokratičnega volilnega rituala izvolimo nedemokratični režim. Pač znan paradoks demokracije. Tudi pri nas je bilo to jasno že, ko je velika protijanšistična fronta civilne družbe in (takrat) opozicijskih strank šele naskakovala Janševo nelegitimno, čeprav legalno oblast. Veliko lažje je bilo na volitvah premagati Janšo kot (bo) izpeljati proces dejanšizacije v vseh podsistemih. No, glede na nekatere Golobove izjave, temu to pred volitvami očitno ni bilo jasno. In po prepričljivem zmagoslavju na aprilskih volitvah mu je zdaj jasno še manj. Znano je, da je bila povojna zahodna Nemčija (Zvezna republika Nemčija) kljub odločni in ponekod grobi denacifikaciji še v šestdesetih letih prežeta s »kadrovskimi ostanki« nacizma v sodstvu, šolstvu, upravnem aparatu, na univerzah in v javnem življenju nasploh. Izkazi na podlagi preveritev oziroma pričevanj očividcev, ki so jih ljudsko poimenovali »Persilschein« (aluzija na pralni prašek), ki naj bi razbremenjevali odgovornosti involvirane, a nekrive sodobnike, niso imeli pravega učinka. Zloglasni berufsverbot se je nazadnje (v sedemdesetih letih) neredko sprevrgel v manipulacijo za obračun z drugače mislečimi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.