5. 5. 2023 | Mladina 18 | Dva leva
Komentar / Fantom osamosvojitvene vojne
(Libreto za opereto o vlogi prdca v veliki domovinski vojni)
© Franco Juri
»… Na živce mi gre muzej slovenske osamosvojitve in njegovi prdci. Tisti, ki so razdvajali slovenski narod, tisti, ki so srali v Cankarjevem domu, govorijo o nekem muzeju, s katerim bi se oni morali slikati in imeti svoje spomenike. Trditev: osamosvojitvene vojne nikoli ni bilo. … Kar je bilo v Sloveniji, je bila telepatska državljanska vojna. Takrat se je slišalo, da so na eni strani domoljubi in na drugi strani domojebi ... Ni bilo osamosvojitvene vojne, nikoli! Prdci iz Cankarjevega doma si postavljajo spomenik sovraštva in govorijo, da gre za spomenik osamosvojitve.«
— Sašo Hribar v oddaji Radio Ga Ga o vonjih in zvokih domovinske vojne (Radio Slovenija, 21. 4. 2023)
»Če sem prav poučen, drži tudi to, da je ta mož dezertiral iz enote in da so ga nekaj časa iskali, ga našli doma in ga pripeljali nazaj.«
— Lojze Peterle je izrekel hude obtožbe na račun Saša Hribarja, a jih je postavil na laž Janez Lesjak, ki je bil tedaj poveljnik teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine (spletna Mladina, 1. 5. 2023)
»... Gre namreč za nedopustno zlorabo javnega radijskega medija, kar je še samo po sebi razlog za ukrepanje ... V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve zahtevamo javno opravičilo na istem mediju, proti avtorju in urednikom pa ustrezne ukrepe.«
— (vso.si, 26. 4. 2023)
»Hvala bogu, še vedno sem ateist.«
— Luis Buñuel
Osamosvojitvena vojna? A, dajte že mir. Če že kaj, potem kvečjemu operetna vojna. Seveda je z vidika žrtev ne le vsaka še tako omejena vojna in vsak spopad, celo nasilni prepir za šankom tragičen. Toda vsak, katerega spomin in IQ presegata kapacitete obojega pri zlati ribici, ve, da to, kar se je tistih nekaj dni junija 1991 dogajalo v Sloveniji, ni bila vojna. Prej »posebna vojaška operacija«, kot je tragično, a nadvse obsežno in resnično ukrajinsko-rusko vojno cinično označil Putin. Vendar takrat, leta 1991, ni imela JLA prav nobenega namena okupirati slovenskih mest, notranjosti slovenske države in zamenjati političnega vodstva. Denimo tako, kot so Sovjeti leta 1968, ko so s tanki zatrli praško pomlad, zamenjali Dubčka za Husáka. Nameni JLA so bili veliko preprostejši. Zgolj prevzeti oziroma si povrniti nadzor nad mejnimi prehodi in carinskimi kontrolami. A če bi poveljniki teritorialne obrambe upoštevali takratno Janševo nerazsodno evforijo in fatalizem in bi napadli kasarni v Šiški in Mostah, bi se vojska odzvala drugače. Pa ne zaradi slepega sledenja Miloševiću, ki je že takrat skušal vsiliti svoj vpliv v narodnostno sicer še heterogeni JLA, ampak iz čisto sindikalistične solidarnosti in obveze. Slovenija je bila že zdavnaj izgubljena za vse iluzioniste unitarne in avtoritarne države. Vsi veliki boji pa so se zgodili mesece in leta pred junijem 1991, vendar ne na bojiščih z orožjem, ampak s civilnodružbenimi akcijami in teoretskimi refleksijami meja svobode in demokracije. In zdaj se oglašajo razni peterleti, pa hojsi, pa vsi častilci in malikovalci »vrednot osamosvojitve« ter grozijo, ščuvajo, lažejo. A takrat, ko so se ta polja svobode in demokracije osvobajala, jih ni bilo nikjer. Kakšna pa je bila Peterletova vloga ali – bog pomagaj! – Hojsova v procesih demokratizacije in suverenizacije Slovenije? Tudi Janša, ki se sam v svetu predstavlja kot disident in politični zapornik (doma ima kar nekaj težav s prepričljivostjo), je imel v obdobju, ko so se bíli boji za demokracijo, omejeno vlogo. Ko je nehal hoditi po komunističnih božjih poteh (v Jajce, Kumrovec in drugam), se je sicer boril za enakopravnost slovenskega jezika v JLA, kar je bilo na simbolni in načelni ravni pomembno, a nič bolj kot nasprotovanje ignoranci Appla, Netflixa, dela avtomobilske industrije, kar zadeva opremljanje naprav z vmesniki z možnostjo izbire slovenskega jezika. No, ta prizadevanja so ga pustila, ko je bil na oblasti in je imel vpliv, popolnoma ravnodušnega ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.