Usodne polomije
Čeprav je koalicija KUL politično nebogljena, je ekonomsko konsistentnejša. Njeni obrisi sprememb so boljši, z več razvojnega naboja.
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (NNOO) postaja v dneh osrednje polje vsebinskega merjenja politične moči med vlado in opozicijo. Gre za državni načrt porabe evropskih sredstev iz protipandemijskih skladov in večletnega proračuna. Deloval naj bi anticiklično in razvojno, strukturno in ciljano. Evropski finančni viri so največji doslej, EK želi celovit razvojni preboj, zahteva sistemske spremembe in vključenost deležnikov. Slovenska država je tu v težavah. Proračunsko načrtovanje je njena hiba, strateškega razvoja ne obvlada, sistemskim spremembam ni kos. Janševa vlada prve zastavke nacionalnega načrta prikriva kot zaupni dokument, daleč od strokovne in politične javnosti. Prvi bruseljski odmevi niso spodbudni, doma se poslabšuje stanje javnih financ. Očitno Janša tudi v tretje ni sposoben doseči razvojnega in političnega konsenza te države. Njegove politične polomije postajajo za Slovenijo vse bolj tragične in usodne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (NNOO) postaja v dneh osrednje polje vsebinskega merjenja politične moči med vlado in opozicijo. Gre za državni načrt porabe evropskih sredstev iz protipandemijskih skladov in večletnega proračuna. Deloval naj bi anticiklično in razvojno, strukturno in ciljano. Evropski finančni viri so največji doslej, EK želi celovit razvojni preboj, zahteva sistemske spremembe in vključenost deležnikov. Slovenska država je tu v težavah. Proračunsko načrtovanje je njena hiba, strateškega razvoja ne obvlada, sistemskim spremembam ni kos. Janševa vlada prve zastavke nacionalnega načrta prikriva kot zaupni dokument, daleč od strokovne in politične javnosti. Prvi bruseljski odmevi niso spodbudni, doma se poslabšuje stanje javnih financ. Očitno Janša tudi v tretje ni sposoben doseči razvojnega in političnega konsenza te države. Njegove politične polomije postajajo za Slovenijo vse bolj tragične in usodne.
Problematično politično-ekonomsko zgradbo EU sta v desetih letih prizadeli dve krizi, finančna in pandemijska. Obe sta razrahljali skupne politične okvire in prizadeli ekonomske sposobnosti premagovanja kriznih šokov. EU je v tem usodnem desetletju utrdila spoznanje o soodvisnosti članic, hkrati pa dokazala nemoč pri učinkovitem obvladovanju kompleksnih dolgoročnih kriz. Konec je njenih iluzij kot odrešujoče zahodne alternative globalnega sveta. Leta 2000 smo dobili milenijsko deklaracijo o skupnih ciljih in rešitvah sodobnega sveta, pandemija je leta 2020 globalne izzive prignala do dramatičnega vrha. Zdravje je skupna javna dobrina, ki v pandemiji zahteva skupno reševalno platformo in globalno solidarnost. Pandemija je povzročila najhujšo gospodarsko in socialno krizo po drugi svetovni vojni, ciklični ekonomski odboji so bolj negotovi, nesposobnost političnih elit je usodna. Politični inženiring in tragedijo skupnega smo običajno razlagali v učbenikih, sedaj smo oboje doživeli v živo.
EU je v tej pandemijski krizi dobila dobro lekcijo. Pandemija je v ospredje postavila zdravje, državljane EU, nove oblike solidarnosti in kolektivne interese. Njen Načrt okrevanja in odpornosti je po finančnem obsegu, razvojni zahtevnosti in časovni koncentraciji sprememb brez primere. Finančno pokriva jasne usmeritve, politike in projekte v trajnostno in vključujočo rast. Uspeh tega načrta ne tiči v logosu ekonomije, temveč politike, ni odvisen toliko od kapitala, ampak predvsem od vključevanja deležnikov. Legitimnost je tu pomembnejša od legalnosti, ključne so participativne in demokratične izkušnje, soudeležba pri odločanju o skupni evropski prihodnosti. Zato je von der Leynova poudarila, da je v središču teh sprememb nova demokratična energija, nekakšen novi evropski Bauhaus. Unija blaginje in miroljubnega sobivanja zahteva mobilizacijo državljanov in novih kolektivov, socialnih partnerjev in držav. To je mogoče ob spoštovanju kulturnih različnosti, ekonomskih, socialnih in zgodovinskih posebnosti. EU kot kreativni center sveta, EU kot globalni Bauhaus.
Toda kako naj EU postane projekt vseh, če sloni na nacionalnih politikah izključevanja, če je kulturni boj temelj politične identitete obstoječe oblasti? To je ključni kamen spotike slovenskega pristopa k NNOO, vladinega načina strategiziranja in Janševega vodenja države. Projekt že več kot pol leta velja za interni dokument države. Posveti z župani, gospodarstveniki in socialnimi partnerji in drugimi deležniki so tri mesece potekali stihijsko, na obrobju, s skopimi podatki in nejasnimi cilji. Prave javne razprave kljub pandemijskim komunikacijskim omejitvam ni bilo, dialoga še manj. Toda evropske smernice za demokratično pripravo NNOO so jasne, obvezna delitev osrednjih razvojnih sredstev na zelene in digitalne cilje tudi, prav tako povezovanje sistemskih reform in investicij. Vladni petstebrni model NNOO je sicer dobro zamišljen, časovnica do porabe 12,2 milijarde evrov do leta 2029 se zdi logična. Toda tukaj se zgodba o vladni »Napredni Sloveniji« tudi konča. Vsi strukturni deli in mnoštvo izvedbenih področij in projektov, kolikor jih poznamo, tudi grobi finančni razrez in povezovanje proračuna in razvojnih projektov so sporni. Zato so tudi predmet evropske in domače strokovne kritike. EK pri slovenskem NNOO očitno najbolj skrbijo tri področja: načrtovani projekti zelenih investicij in digitalizacije, zdravstvena reforma in oskrba starajoče se družbe ter demokratični primanjkljaj priprave dokumenta. Preveč je investicij in premalo reform, ni prave transformacije »napredne Slovenije« k trajnostni rasti in vključujoči družbi. Vlada ne ponuja slovenskega Bauhausa, temveč ji je bližje slavno ljudsko stičišče v Clochemerlu.
Vlada je septembra 2020 obljubila prelomni NNOO, stavila je na investicijski ciklus, odpravo birokratskih ovir kot ključ nove učinkovitosti. Toda sveži predlog zakona o debirokratizaciji dokazuje ravno nasprotno. Ta vladna ekipa ni sposobna sistemskih sprememb, ki zahtevajo reorganizacijo procesov. Seveda je smešno in tragično, da investicijski ciklus ne pokriva zdravstvene reforme in potrebnih investicij na tem področju, manj v zidove, več v opremo in ljudi. Druga velika težava je javno finančna podpora NNOO. FS že nekaj časa opozarja, da je stanje javnih financ slabše od evrskega povprečja, da ni pravih prioritet in podpore evropski agendi. Preveč je mašil in premalo sistematičnosti, zadolženost pa se povečuje. Javnofinančni zdrsi Janševih vlad so znani.
Čeprav je koalicija KUL politično nebogljena, je ekonomsko konsistentnejša. Njeni obrisi sprememb so boljši, z več razvojnega naboja. Žal je absorpcijska sposobnost države manjša od želenih sprememb. Tudi neenakomerno okrevanje nas lahko skrbi. Alibi izjemnih okoliščin se izteka. Toda Janševi vladi je očitno več do oblasti kot razvoja. Še dobro, da imajo zanj v Bauhausu novi oplesk.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.