Komentar / Davos 2024
Davoški človek bi moral biti mlad in temnopolt, ne pa bel in star
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu je tretji teden novega leta 2024 ponovno zbral standardno druščino političnih voditeljev in poslovnežev, strokovnjakov in različnih vplivnežev. Davoška srečanja so duh Čarobne gore Thomasa Manna preoblikovala v drugačen sanatorij zablojenih duš. WEF je profesor Klaus Schwab zasnoval kot strokovno konferenco menedžerjev (1971), danes velja za najbolj kompleksni civilni projekt spodbujanja družbenih sprememb. In v tem tiči usodna zanka. WEF je nesporen glasnik političnih in poslovnih elit, orodje globalnega korporativnega kapitala. Kot promotor neoliberalnega kapitalizma je bil hkrati tudi analitični spremljevalec njegovega ustvarjalnega uničevanja. V pol stoletja se je sfižilo vse, kar tvori jedro davoških prizadevanj. Svet je danes namesto povezovanja vse bolj razcepljen, globalizacija je na razpotju, prevladuje hipokrizija vplivnih in močnih. Lani je bila vodilna tema »sodelovanje v razdrobljenem svetu«, letos je novo vodilo »ponovna vzpostavitev zaupanja«. Med največje nevarnosti in tveganja WEF letos uvršča dvomljive informacije. Toda prav WEF je očitno njihov soustvarjalec. Tudi zato svet razpada in ni več (z)upanja v njegovo skorajšnjo rešitev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu je tretji teden novega leta 2024 ponovno zbral standardno druščino političnih voditeljev in poslovnežev, strokovnjakov in različnih vplivnežev. Davoška srečanja so duh Čarobne gore Thomasa Manna preoblikovala v drugačen sanatorij zablojenih duš. WEF je profesor Klaus Schwab zasnoval kot strokovno konferenco menedžerjev (1971), danes velja za najbolj kompleksni civilni projekt spodbujanja družbenih sprememb. In v tem tiči usodna zanka. WEF je nesporen glasnik političnih in poslovnih elit, orodje globalnega korporativnega kapitala. Kot promotor neoliberalnega kapitalizma je bil hkrati tudi analitični spremljevalec njegovega ustvarjalnega uničevanja. V pol stoletja se je sfižilo vse, kar tvori jedro davoških prizadevanj. Svet je danes namesto povezovanja vse bolj razcepljen, globalizacija je na razpotju, prevladuje hipokrizija vplivnih in močnih. Lani je bila vodilna tema »sodelovanje v razdrobljenem svetu«, letos je novo vodilo »ponovna vzpostavitev zaupanja«. Med največje nevarnosti in tveganja WEF letos uvršča dvomljive informacije. Toda prav WEF je očitno njihov soustvarjalec. Tudi zato svet razpada in ni več (z)upanja v njegovo skorajšnjo rešitev.
Letošnji WEF se v kaotičnem vzdušju prepletanja najrazličnejših globalnih kriz poskuša vrniti k svojim izhodiščem, da bi našel novo identitetno oprijemališče. To očitno ne more biti več miroljubna koeksistenca globalne ekonomije in multinacionalnih korporacij. Prav tako ne deležniški kapitalizem s svojo vključevalno agendo namesto ostarele keynesianske države blaginje. Očitno ne uspeva niti namera resetiranja postindustrijske družbe z novo tehnološko organizacijsko revolucijo 4.0. V okolju naraščajočih geopolitičnih nasprotij in vojn, razstavljanja ponudbenih verig in deglobalizacije, podnebnih sprememb in ekoloških groženj, energetske tranzicije in ogljične industrializacije … postajajo nestabilnost in tveganja nova normala. Dober mesec pred tem je podnebni vrh COP-28 v Dubaju mukoma napovedal slovo od fosilnih goriv, Davos pa poskuša odkriti, kako učinkoviteje izpeljati konvergenco okoljske in ekonomske agende. Staro poslanstvo WEF je, da globalne probleme poskuša spremeniti v poslovne priložnosti, da išče skupni imenovalec javno-zasebnega partnerstva držav, biznisa in stroke. Dvoje osrednjih poročil govori o tem. Globalno poročilo o tveganjih, devetnajsto po vrsti, postavlja v ospredje probleme, ki nas najbolj ogrožajo. Barometer globalnega sodelovanja pa določa področja in načine, kako jih najučinkoviteje premagujemo. Toda stare rešitve očitno ne delujejo, novih pa ni. Zaupanje je zato poslednje upanje vabljenih udeležencev.
Letos se je na prvem mestu znašlo tveganje zaradi dezinformacij, možnega vpliva umetne inteligence na globalno volilno leto, na poglabljanje politične polarizacije. To je po mnenju več kot 1400 uglednih poznavalcev v letu 2024 večje tveganje kot podnebne spremembe, vojne in ekonomska negotovost svetovnega gospodarstva. Očitno je osrednja skrb davoških elit možna politična prerazdelitev moči, nova globalna politična ureditev, multipolarni svet z več centri odločanja. Doslej je Davos odpiral vrata vsem predstavnikom severa in juga, toda zadnja leta je tu vse manj vodilnih politikov, lani je G-7 zastopal samo Scholz, letos Macron, s predstavniki G-20 ni bistveno bolje, čeprav bo tu še vedno več kot 60 predsednikov in premierov. Dokaz manipulativnih dezinformacij in hipokrizije je predstavila kar von der Leynova, ko je v svojem govoru veliko govorila o ukrajinsko-ruski vojni in niti z besedico ni omenila tragičnega izraelsko-palestinskega spopada v Gazi. Zelenski je predstavil mirovni sporazum v desetih točkah, toda brez predstavnikov Rusije. Kitajskih pobud za mir nihče ne obravnava kot relevantne informacije, ker vse zanima, ali lahko neoliberalni globalni sistem reši kitajski kapitalizem. Globalno sodelovanje je politična mimikrija, rožljanje z orožjem in mrzlično iskanje zavezništev usodna realnost. Poslovneži to sprejemajo kot dejstvo in iščejo prilagoditve. Indeks sprememb je najvišji v zadnjih desetletjih, vodstva več kot polovice globalnih korporacij načrtujejo v dveh letih radikalno spremembo poslovnih modelov. WEF dejansko ponavlja svojo staro mantro. Moramo se spremeniti, da bi vse ostalo isto.
Zdi se, da je za vse ključni vzvod sprememb umetna inteligenca (AI). Kot vedno je problem enakost pristopa do novih tehnologij med razvitimi in nerazvitimi, pa njena regulacija in standardizacija, tudi širši kontekst posledic. Seveda gre spet za sodelovanje in upravljanje AI prek meja in omejitev, za zaščito intelektualne lastnine, varnost podatkov. AI postaja novo orodje, prinaša priložnosti za dvig produktivnosti in konkurenčnosti, pa tudi priložnost za povečanje človeških sposobnosti in boljši svet. In kajpada kot vedno pomeni tudi grožnjo manipulacije in dominacije. Zato naj bi jo skupaj upravljali, najprej v okviru WEF kot projekt (AIGA) in kasneje prek globalne zaveze držav. Gre spet za staro zgodbo davoške plutokracije, kako obvladovati in nadzirati svet. In pri tem dajati vtis, da vam gre za dobrobit človeštva. Sporočilo letošnjega WEF se zato glasi: zaupajte nam in svet bo odrešen.
Edina uporabna reč bo tudi letos Oxfamovo poročilo o neenakosti v svetu. In tudi tokrat smo izvedeli, da je odstotek najbogatejših pospravil dve tretjini povečanja bogastva v zadnjih dveh letih. Zato je dialoška kultura v Davosu navadna farsa, demokratični primanjkljaj njegove klubske idile pa nevzdržen. Danes je četrtina svetovne populacije stara manj kot štirinajst let, povprečje Afrike je 19 let, leta 2050 bo tod živela četrtina svetovnega prebivalstva. Davoški človek bi torej moral biti mlad in temnopolt, ne pa bel in star. Davoški manifest (2020) bo treba napisati na novo ali pa WEF opustiti.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.