Komentar / Bog nam odpusti

dr. Bogomir Kovač

21. 3. 2025  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Po domala stotih dneh Trumpovega drugega predsedniškega mandata in razvpitega razgovora s Putinom svet sredi marca 2025 dobiva pravo podobo. Ni videti boljši, razkriva pa načine, kako bodo velesile upravljale njega in nas. Rdeča nit vsega početja so nepredvidljivost dogodkov in negotovost, ustvarjanje kaosa. ZDA so generator te entropije. Trumpova agenda novega urejanja sveta so dogovori velikih pod taktirko ameriške dominacije. Za navidezno improvizacijo je stara ideologija geostrateškega realizma, nova politična agenda Projekta 2025 in globalizacija trumponomike. ZDA se s protislovno koncentracijo izvršne oblasti navznoter in geostrateškega merkantilizma navzven vse bolj spreminjajo v avtoritarno družbo. Širina, globina in radikalnost želenih politično-ekonomskih sprememb je izjemna, primerljiva z Gorbačovovo perestrojko. V nedrjih ekonomske liberalizacije je tedaj razpadla mogočna SZ s socialističnimi sateliti, danes ZDA in EU grozi podobna usoda zaradi protekcionizma in izolacionizma. Trumpov politični gambit brez zaupanja deležnikov, doma in v tujini, vodi v pogubo. In do sem je prispel naš »zahodni svet«.

V politiki običajno ni ničesar prepuščeno naključjem, še najmanj v ZDA, celo pod Trumpom. Dve tretjini ukazov in ukrepov v prvih dveh mesecih predsedniškega mandata je del agende Projekt 2025 v okviru desničarskega mislišča Heritage Foundation (2022–2024). Pred nami je koherenten vodnik za spremembo ameriške liberalne demokratične strukture države v avtokratsko, s centralizacijo izvršne oblasti v rokah vsemogočnega predsednika države. Namesto starega liberalizma in konstitucionalne omejitve oblasti in zaščite pravic posameznikov stoji nova država brez zavez vladavine prava, ravnotežij delitve oblasti in zaščite civilnih svoboščin. Od tod zahteve po njeni debirokratizaciji, ukinjanju institucij, omejevanju javnih servisov na eni in personifikaciji politike na drugi. Neznosna lahkotnost oblasti, značilna za nekdanji komunistični svet, postaja nova ameriška realnost.

Trumpizem je model vladanja. Njegova moč je v produkciji negotovosti, destabilizaciji institucij, permanentni kognitivni vojni zaupanja, politični zaslepljenosti in pokorščini. Trump svoj politični obstoj temelji na anarhični šahovnici političnih nasprotij razcepljene Amerike. Njegova moč je druga stran institucionalne šibkosti, zato trumpizem stavi na nacionalno (ne)varnost in moč geopolitike. Močan predsednik je pogoj močne Amerike, vse je podrejeno njunim interesom, konfrontaciji in izsiljevanju rešitev. ZDA se s Trumpom odkrito spogledujejo s priključitvijo Kanade in Grenlandije, prevzemom Panamskega prekopa in zasedbo Gaze. Njegov jezik in nastop sta danes veliko bolj imperialistična kot drža Putina in Xija. Zato je Rusiji dovoljena zasedba vzhodne Ukrajine, Kitajski morda tudi Tajvana, Izrael pa ima »carte blanche« Bližnjega vzhoda ... Na institucionalnih črepinjah mednarodne skupnosti postajajo vojne duh našega časa, sklepanje miru pa krinka za nove prerazdelitve sveta, poboje in genocide. Trump in ZDA so danes zgolj karikatura tega izvotljenega sveta.

Trumponomika je druga plat te trumpomanije. Nižji davki in višje carine, nižji izdatki za javne storitve in večji za nove razvojne spodbude, sektorska deregulacija in debirokratizacija tvori ogrodje Trumpovih »ameriških sanj«. Toda 80 odstotkov federalnih izdatkov gre danes za socialno varnost, zdravstvo, državne transferje, obrambo in obresti. Večino tega je vitalnega pomena za vzdržno ekonomsko rast in politično legitimnost.

Proračunski primanjkljaj bo s 1700 milijard (2017) narasel na pričakovanih 1900 (2025), javni dolg se je v tem času podvojil. Fiskalna kriza ZDA, in ne Trumpove navidezne improvizacije, terja rahljanje Nata in prisilno refinanciranje ameriških dolgov. Njegova šok terapija oživljanja ameriškega gospodarstva s protekcionizmom in carinami kratkoročno zvišuje inflacijo in ohlaja rast, »pajdaški kapitalizem« in negotovost rušita zaupanje doma in v tujini, celo na Wall Streetu. Tu ni čudežnih rešitev.

Zato Trumpovi možje stavijo na mednarodno ekonomiko, mehka moč ZDA še vedno temelji na globalni prevladi dolarja in recikliranju kapitalskih presežkov plačilnih bilanc Kitajske, EU in drugih. Toda globalizacija in liberalizacija sta že zdavnaj ušli izpod ameriškega nadzora. Zato se ZDA vračajo k stari ideologiji merkantilizma konec 18. stoletja, sloviti Hamiltonovi politiki industrializacije prek uvozne substitucije carin, subvencij in migracij. Toda ZDA so odvisne od cenenega uvoza, subvencije znižujejo konkurenčnost, migracije niso podjetniška panaceja, temveč ideološka podstat sovražnika vplivnega gibanja MAGA. Carine so za Trumpa duša ekonomskega vzpona ZDA, trgovinske vojne jedro njegove geopolitike. Nobenih iluzij ni, da prosta trgovina koristi vsem, toda nekaterim bolj kot drugim, tudi ekonomske sankcije so integralni del povojnega liberalizma. Nixon je leta 1971 opustil dolarski standard in tedanji multilaterizem, danes Trump sesuva WTO in globalizacijo. Nič novega torej v deželi Danski.

Zmagoslavnega pohoda liberalne demokracije in tržne globalizacije je konec. EU je znotraj tega minljiv in zamenljiv projekt. In Slovenija ni otok. Duhovni vakum, politična amnezija in ekonomski kaos so naša religija. Bog nam odpusti.