Dane in Rada

Heni Erceg

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Hrvaška

Šjor Dane je opravljal tehnične preglede vozil, žena Rada pa je marljivo prodajala sukanec in igle, pozneje sta v domači vasi zasadila oljčnik, da bi si zagotovila kak priboljšek k skromni pokojnini. Bila sta verna in to jima je lajšalo trdi vsakdanjik, prva sta prihajala k maši, Dane je tu in tam pokrpal vaško cerkev, Rada jo je pospravljala in pela na koru, skratka, bila sta predana vernika, božje zapovedi – saj veste: »Ne ubijaj«, »Ne kradi« in tako naprej – so bile njuno življenjsko vodilo. A ker je življenje humoreska, je Dane svoji cerkvi nenadoma podaril sto tisoč kun, vaškega župnika pa je začelo takoj glodati: »Ljubi bog, od kod vendar upokojencu toliko denarja?« Ni vedel, prav tako kot še marsikdo v hrvaški vladi ne, posebej ne premier, da je nekaj posameznikov iz državne naftne družbe leta in leta izsesavalo in končno izsesalo več kot milijardo kun, na čelu te mafijske združbe pa je bil prav Danetov in Radin sin, direktor plinskega sektorja INE, ki je na očetov bančni račun nakazal kar 500 milijonov kun, nekaj pa tudi na maminega. Tako sta Dane in Rada zajetno vsoto vložila v gradnjo stanovanjske stavbe v središču Šibenika. Aretacija je Daneta in juniorja presenetila, ko sta se ravno odpravljala v Švico, kamor sta nameravala prenesti milijone evrov, prigrabljenih v INI tako, da je združba med najhujšo energetsko krizo poceni kupovala hrvaški plin in ga prodajala po 20-krat višji ceni, pri tem pa »pokurila« kar 17 odstotkov domačih plinskih rezerv.

Desna roka Danetovega sina je bil predsednik odvetniške zbornice, sodelovalo je še nekaj osebkov, vsi so člani HDZ, kradlo pa se je pod domnevno budnim očesom nadzornega sveta in upravnega odbora družbe, katerih člane je imenovala vladajoča stranka. To početje velja za največji rop v zgodovini Hrvaške, večji celo od tistega, ki si ga je privoščil nekdanji premier Sanader, ki ga je spodneslo tudi prejemanje podkupnin pri prodaji večinskega deleža INE Madžarom.

Seveda se je javnost na afero – njeni akterji so (bi bilo o tem sploh mogoče dvomiti?) zgolj lovke kriminalne hobotnice, katere glavo lahko iščemo v vrhu oblasti – v času podražitev plina in bencina odzvala z besom, predvsem zato, ker je gospod premier spet zaigral nekoga, ki se je nič hudega sluteč znašel v norišnici, in se zgražal nad nepredstavljivo krajo v družbi, v kateri prav on in njegovi lopovi kadrujejo od vrha do tal. Žeparji, niti tisti najbolj omejeni, ukradenih milijonov brez dvoma ne bi hranili na računu upokojenca Daneta, če ne bi bili prepričani o zaslombi mogočnih pokroviteljev od zgoraj, ki so jamčili, da se v nobeni instituciji zaradi nenadnega dotoka denarja na enega od upokojenskih računov ne bo oglasil alarm.

Toda nekdo je to prijavil in javnost se je znova prepričala o brezvestnosti koruptivne države, ki jo drži v pesti partija, katere prirojene lastnosti so nepotizem, korupcija in pohlep po državnem denarju. Tej politični eliti, ki državno neodvisnost »varuje« z razprodajo še preostalih koščkov naravnih virov od pomorskih dobrin do nahajališč plina in ki ima kriminal zapisan v DNK, so poslušno – skupaj z dobro preskrbljeno cerkvijo – stregli branitelji. Zdaj so se predramili in po 30 letih neprekinjenega ropanja, ki ga je izvajala njihova stranka, ogorčeno pišejo o »popolnem propadu države, za katero so se borili«. Prav tisti branitelji, ki so pred časom leto dni na ulici grozili s plinskimi bombami in tako spodkopavali levo, »sovražno« oblast, se zdaj cmerijo, da to ni država, za katero so se borili, da »ne bodo stali ob strani in zgolj križemrok opazovali ropanja in uničevanja Hrvaške«. Veterani, ki so do tega zadnjega ropa očitno spali kot Trnuljčica, zdaj brez dlake na jeziku trdijo, da je »Hrvaška ostala brez vseh elementov suverenosti, naravni in gospodarski viri so v rokah tujih korporacij«, samo pomislite!, kot da na prodajo INE Madžarom ni odločilno vplivalo prav tistih sedem odstotkov iz skladov braniteljev. Poleg tega pa še, da se je »država znašla na robu prepada, vrednotni sistem družbe pa je popolnoma zmaličen«, da je »država materialno uničena in izropana«.

Vse to se je, tako pravijo, začelo šele po smrti Franja Tuđmana, do takrat, torej do leta 2000, sta se cedila samo med in mleko, to je bilo obdobje poštenosti brez korupcije in klientelizma, po Hrvaški je hodil sam bog. Kratek spomin? Ali verjetneje namerna revizija, po kateri je bila do smrti predsednika Tuđmana afera, kakršna je ta s krajo v INI, nemogoča, in še en prispevek k izgubljeni časti »brigad«, katerih pripadniki so prav tako ves čas prisesani na državne prsi, vedejo pa se, kot da v devetdesetih letih niso živeli v Hrvaški. Tisti Hrvaški, v kateri je HDZ, partija, za katero so se borili, izropala vse pomembne družbe in podjetja, od Slobodne Dalmacije, Jugoplastike, ladjedelnice …. Tuđmanovi prijatelji pa so dobivali tovarne in hotele, in v kateri je članstvo v nacionalistični partiji zagotavljalo delovna mesta, omogočalo kriminal in korupcijo. To Hrvaško so branitelji očitno prespali in so se mačkasti predramili v državi grabeža in neizmernih lopovščin, pri tem pa namerno prezrli, da se po njej ista kača hadezejevske korupcije plazi od devetdesetih let in Franja Tuđmana, ki je omogočil krajo družbene lastnine, do kurjih tatov, ki so jim dopustili, da iz INE odnesejo milijardo kun.

Če ne štejemo hinavskega revizionističnega pisma, ni ravno videti, da bi se »borci« spet zbirali v šotoru z namenom zrušiti »sovražno« oblast. Sicer pa tako ali tako vemo, da se bo tudi ta afera z neznanim političnim mentorjem hitro izpela, tatovi plina bodo pozabljeni, Dane in Rada pa bosta še naprej skrušeno molila očenaše za to Hrvaško. Zasužnjeno državo v okovih.