Demokracija iz opere
Ali: »Če ne boš priden, te bo demokracija odnesla!«
Prikazen blodi po Evropi – prikazen demokracije; in kot splošno velja za prikazni, strahove ter druge bavbave, je znotraj votla, okrog pa je nič ni. Zelo težko bi bilo reči, »kaj je to za en tič«. Pa vseeno poskusimo, ljuba deca, zdaj, ko nam vlada stranka, ki ni pozitivna, temveč demokratična, juhej!
Edina opredelitev demokracije, ki nesporno drži v vseh obdobjih in na vseh zemljepisnih širinah, se glasi: to je tisto, kar imamo pri nas. Vse od časov Hitlerja, Goebbelsa ipd. namreč ni bilo države, ki ne bi na veliki zvon obešala svoje demokratičnosti. Demokracijo smo imeli celo v komunizmu – imenovala se je »vsebinska«, videti pa je bila takole: najprej so se politični veljaki med sabo dogovorili, kateri (na primer) predsednik izvršnega sveta bi jim najbolj ustrezal, nato pa se je izbranec oligarhije kot edini kandidat za funkcijo podal na volitve, da ga je tam požegnalo še ljudstvo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.