Prilika o istem čolnu

Jože Vogrinc

12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Javna pamet

Med reklamnimi frazami, s katerimi nam oblastniki zavijajo v celofan uničevanje družbe, je nekaj nagnusnih. Na top lestvici najbolj nagravžnih si prvo mesto najbrž zasluži opravičevanje proračunskih rezov z deklaracijo: »Vsi smo v istem čolnu!« To vam kot drobiž iz avtomata prileti iz ust lastnikov jaht in imetnikov računov na otokih v toplih morjih.

No, po potrebi – mali ali veliki – lahko spregovorimo o resnih rečeh tudi v tej kislo smešni latovščini. Najprej o čolnih. Stvar razprave je, kako majhna mora biti jahta, da ji še rečemo čoln. Večja ko je jahta, manjša je gostota popotnikov na kvadratni meter in na bruto registrsko tono. Znanstvene raziskave so pokazale, da boljši ljudje zasedejo več čolna. Niti teoretično ne bi mogli vkrcati vseh v isti čoln. Razen če koncept »vsi« definiramo primerno strogo: to bi bili po takšni definiciji vsi tisti, ki so v nekem trenutku fizično v istem čolnu kot tisti, ki razglaša, da so vsi v istem čolnu. Da so vsi, ki so v istem čolnu, v istem čolnu, je tavtologija. Ni pa to naš čoln.

Če je kaj očitno, je namreč to, da v glavnem nismo v čolnih. Večinoma čolnov niti nimamo. Večina nas je na mokrem. Vse kaže, da smo v vodi. Temno je in mrzlo, oklepamo se razbitin, morda je koga zaneslo na mivko, tu in tam pa je koga tudi butnilo v skalo. Da ne omenjamo nesrečnikov, ki so jih že požrli ali pa jih celo v tem trenutku goltajo ljudožerski plenilci. Ladja je potopljena. Rešilnih pasov je malo. Gumenjakov nismo imeli časa napihniti ali pa jih je kaj predrlo. Še sreča, da je toliko razbitin lažjih od vode. Če ne bi bilo vse te navlake, ne vem, česa bi se bili oprijeli.

Pa kaj vam pravim – saj ste vsi gledali Titanik? Če priplavaš preblizu čolnu, te lopnejo z veslom po betici. Pa tudi oni, ki so po zasluženju ali ob pomoči kakšnega zelo gladkega maziva zdrsnili v isti čoln, niti približno niso vsi na istem. Eni so tik ob robu in jih zaliva, drugi so v vodi do riti, ker pljuska tudi noter. Eni veslajo, drugi mečejo vodo iz čolna, tretji tepejo po rokah plavalce, ki se preveč približajo čolnu. Eni bolščijo predse, kakor da so katatonični. Eni pa ukazujejo. Vsak je v svojem elementu. Večina, kot rečeno, v vodi.

Vtis je, da so si najprevidnejši med nami pravočasno izbrali druga prevozna sredstva, na primer letalo. Ne nujno družinsko cessno, lahko je tudi falcon, lahko je čarter ali nizkocenovni prevoznik, če pa so bili dovolj zgodnji, so se mogoče zrinili še na redno linijo. Saj ste videli kakšen film o množičnem begu iz potopljene dežele? Mogoče je pa tudi kakšen range rover ali BMW-jev terenec prvič na svoji življenjski poti ves naložen zapeljal z asfalta na hribovski kolovoz. Dobro je, če so imeli poleg provianta, svetilk in orožja s seboj tudi specialke. Priporočam novejše karte Planinske zveze Slovenije, turističnih zemljevidov pa ne preveč.

Če je kaj očitno, je namreč to, da v glavnem nismo v čolnih. Večinoma čolnov niti nimamo. Večina nas je na mokrem.

Eni so peš. Upam, da so pravilno izbrali obutev. Fensi superge niso okej. Potrebujete dobre pohodniške čevlje – visoke, da vam ne klecne gleženj, z dobrim oprijemom. Redno jih mažite, da vam jih ne premoči. Bolj kot medvedov in volkov se bojte razbojnikov v bolj obljudenih krajih, recimo blizu opuščenih industrijskih obratov ali v nikoli do konca zgrajenih soseskah. Mogoče je pametno tudi, da se izogibate tistim vikendicam, ki so jih lastniki preuredili v trdnjave. Govori se, da so najhujši razbojniki utrjeni prav na takih krajih.

No, ni se čuditi, da so se nekateri umaknili na deželo. V ta namen je dobro, da imate tam kakšno parcelo, staro mamo, ali oboje. Že Kandid v znanem priročniku za preživetje, ki je bil napisan še pred francosko revolucijo in je torej v naših krajih popolnoma aktualen, priporoča, da se ne spuščajte v tuje boje, da se ne vtikajte v reči, ki vas nič ne brigajo, da ne pomagajte ljudem v stiski, če tega nočejo, predvsem pa, da se s tistimi nekaj redkimi, ki jim zaupate, umaknite kam na varno, kjer boste lahko v miru obdelovali svoj vrt. Naj vas ne skrbi, če boste pridelali malo preveč jabolk ali krompirja. Če se privlečemo na kopno in če mimo razbojnikov najdemo pot do vas, se vam bomo toplo priporočili. Ker vam ne bomo imeli najbrž ničesar ponuditi v zameno za gostoljubje, vas lepo prosimo: obdržite tale izvod Mladine v dokaz, da smo vam bili v starih časih, preden so domači izterjevalci dolga za finančne trge z dvigom DDV-ja poskusili zatreti javno pamet, vsaj za kratek čas v uteho pod istim čolnom.