Revolucionar / Janša napoveduje nov ustavni red 

Janko Lorenci

25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Kolumna

Sodba v zadevi Trenta ne bo v ničemer omajala tradicionalnih Janševih volivcev, to je zvestoba do groba. Na srečo je število teh političnih vernikov omejeno.

Janševi trki s pravosodjem pa so kronični. Pravi mu krivosodje, trdi, da ga politično preganja, sodnikom in tožilcem pa grozi, da bodo to plačali. Pa ga je del sodstva – takratno ustavno sodišče – v zadevi Patria rešil zapora in (zavestno?) poskrbel, da je zadeva zastarala. Kakorkoli, Janša je s sodstvom v trajnem sporu. To je tako rekoč nujno: pravosodje je kljub številnim hibam neodvisno in varuh statusa quo, Janša pa z dejanji in ustvarjanjem histeričnega, kaotičnega in polariziranega ozračja ta status quo sistematično ruši.

Zdaj napoveduje celo spremembo ustavnega reda. To so hude, prekucuške, revolucionarne besede. Oluščene leporečja pomenijo konec neodvisnega sodstva, pokoritev medijev, janšiste na čelu vseh pomembnejših ustanov, oster zunanjepolitični zasuk k drugim avtoritarcem.

Leto pred volitvami imamo pred sabo dve mogočni svarili: Trumpov drugi in Janšev tretji mandat. Trump 2.0 izvaja doma politično in kulturno revolucijo in zbuja osuplost, ki pa je ne bi smelo biti, saj je prevrat napovedoval. Isto velja za Janšo. Tudi Janša 4.0 bi bil na oblasti bistveno brutalnejši kot Janša 3.0. Trumpove predsedniške moči nima, a bi zato še suroveje sesuval zdajšnji ustavni red in gradil svojega. Pomagale bi mu zunanje okoliščine – svetovni kaos in oslabljena, z avtoritarci okužena Unija, ki se ne bi zmenila za dogajanje v Sloveniji. In oba, Trump in Janša, oba že v letih, vesta, da je sedanje stanje sveta in njunih domovin zlata in zadnja priložnost, da se trajno zasidrata na oblasti.

Kako lahko taka destruktivna človeka toliko časa podpira toliko ljudi? Če ostanemo pri Janši in odmislimo njegove nazorsko-politične značilnosti (skrajni desničar, neoliberalec, avtokrat), ostane pred nami zloben, maščevalen makiavelist, ki ga zanima le osebna moč, a na veliko blefira.

Poglejmo. Pravi si patriot, vendar prijateljuje z Orbánom, ki riše zemljevide velike Madžarske s kosom Slovenije vred. Časti Trumpa, ki bi uničil EU, brez katere bi Slovenija težko preživela. K nam je izdajalsko vabil trojko. Skrbi ga mali človek, a je hotel uvesti enotno davčno stopnjo. Druge obtožuje komunizma, vendar vodi SDS po partijsko. Velja za velikega osamosvojitelja, toda če bi po njegovem med vojno napadli vojašnice JLA, se morda ne bi osamosvojili. Ujet je bil na tisoč lažeh, na mirne demonstrante se je spravljal z vodnim topom, giblje se na robu kriminala. Itd., itd. Pod črto: vsak Janšev mandat potegne Slovenijo malo nazaj in na slabšem so tudi njegovi volivci.

V bistvu ga je ena sama dvoličnost. A zvestoba do groba kar traja. Na srečo večina volivcev vidi in čuti, kakšen je v resnici. Tako pride na oblast le izjemoma, za to pa je najbolj kriva premajhna alternativnost zmerne politike. Iz prepleta njene benignosti in malignosti SDS je nastalo statusquojevsko močvirje z vedno novimi obrazi, ki plešejo le en mandat, in večnim Janšo kot grožnjo pred vsakimi volitvami.

Nekako tu smo tudi zdaj. Goloba je zapustilo manj volivcev kot prejšnje nove obraze, toda Janša je znova resna grožnja. Antijanšizem bo na volitvah pomemben, vendar sam ne bo odločil o novi oblasti. Svoje bo morala prispevati zlasti sedanja oblast.

O volilnem razpletu pa bo odločala tudi tiha demokratična večina. Mislimo na vse tiste zunaj politike, ki niso slepi pripadniki enega ali drugega političnega pola, vidijo razlike med njima in vedo, da jim statusquojevsko močvirje škodi. Takih posameznikov in skupin je veliko; to so negorečni volivci in večina medijev, sindikatov, civilne družbe, kulturnikov, akademske sfere, resnih gospodarstvenikov. Tu se mora zgoditi prelom, končati molk. Vsi ti so zdaj na vrsti, da v lastnem in skupnem interesu jasno in javno spregovorijo o podobnostih in razlikah med obema političnima poloma. Da do obeh nastopijo z distanco, vendar ne ekvidistanco. In opustijo previdni, malodušni ali oportunistični molk.

To ni lahko, to se dobro vidi na primer pri javni TV, ki še uravnotežuje, kot da bi bilo Golobovo spanje pri Subotiču enako Janševim grožnjam sodnikom. Ne niansira in ne vrednoti in tako v osnovi potvarja realnost. Čeprav ve, da ji bo Janša na oblasti prvi znova zlomil hrbtenico.

Glasna demokratična večina volivcev SDS ne bo odvrnila od Voditelja. Lahko pa vpliva na veliko skupino neopredeljenih. Javnost se je enkrat že pošteno prebudila; protesti proti Janševemu mrcvarjenju in hkratne zahteve do leve sredine v napetem času pred zadnjimi volitvami so prinesli veliko volilno zmago in koalicijsko pogodbo z močnim vplivom civilne družbe. Nekaj tega vpliva je ostalo in se kaže v vladnih reformah, delnih, a pomembnih po prejšnji dolgi negibnosti.

Janša ob vsem svojem divjanju pooseblja negibnost in nazadovanje. Če se tiha večina ne bo zganila vsaj tako kot pred tremi, štirimi leti, bo živela slabše in znova bo mrcvarjena in poniževana. Tip pa bo užival.