15. 7. 2011 | Mladina 28 | Pamflet
Pred zaprtim bazenom
Urok županskih volitev, odstopanje predsednika parlamenta, onesnažen zrak, ki ubija, in poletna vročina, ki se začne šele sredi popoldneva.
V Kopru je na volitvah vnovič gladko zmagal župan Boris Popović. Mož je očitno izjemno priljubljen, saj je zbral kar 70 odstotkov glasov, medtem ko je njegov največji konkurent zbral vsega 20 odstotkov. Zmagal je že tretjič po vrsti z orjaško prednostjo, ki sploh več ne spominja na volilno tekmo. A on niti ni osamljeni primer, enako zmaguje Bojan Šrot v Celju, Zoran Janković v Ljubljani in Franc Kangler v Mariboru. Največja slovenska mesta delujejo po istem kopitu, kjer protikandidati sploh nimajo možnosti za enakopraven spopad.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Pamflet
V Kopru je na volitvah vnovič gladko zmagal župan Boris Popović. Mož je očitno izjemno priljubljen, saj je zbral kar 70 odstotkov glasov, medtem ko je njegov največji konkurent zbral vsega 20 odstotkov. Zmagal je že tretjič po vrsti z orjaško prednostjo, ki sploh več ne spominja na volilno tekmo. A on niti ni osamljeni primer, enako zmaguje Bojan Šrot v Celju, Zoran Janković v Ljubljani in Franc Kangler v Mariboru. Največja slovenska mesta delujejo po istem kopitu, kjer protikandidati sploh nimajo možnosti za enakopraven spopad.
Vzemimo nazorni zgled. Zadnjič je presenetila nacionalka s prispevkom o onesnaženem zraku v prestolnici. Kar 920 ton prašnih delcev se na leto znajde v zraku, ki ga dihajo meščani. Kaj to pomeni? Samo še eno številko iz Guinessovih knjig rekordov? Žal ne, prof. Peter Otorepec iz »Inštituta za varovanje zdravja« je pojasnil, da se za eno leto skrajša življenjska doba ljudi, da smrt v Ljubljani na leto pokosi 200 ljudi, ki imajo sicer težave z boleznimi srca in ožilja, in da so otroci v znatnem odstotku bolj podvrženi astmi. In TV SLO je nato postavila vprašanje, kaj mestna oblast naredi, da bi znižala nedovoljene koncentracije nevarnih delcev v zraku. Odgovorila je načelnica za promet Alenka Loose, ki je naštela, da so nekaj ulic v središču zaprli za promet, da je zdaj več prostora za pešce in kolesarje, ter da gradijo podzemen garaže. Pri Jupitru, s čim pa nova podzemna garaža znižuje količino trdih delcev v zraku? Gospa je izpostavila, da je Ljubljana izrazit toplotni otok, pločevina se pregreva in če avtomobile umaknemo izpod sonca, znižamo temperaturo v mestu. In s tem se prispevek konča.
Nesmisel, nobene povezave, tri četrtine prašnih delcev ustvarijo prometni izpuhi, ne pa toplota, ki jo oddaja avtomobilska pločevina. Medtem ko druga mesta v skrbi za življenja meščanov zmanjšujejo količino avtomobilskega prometa, Ljubljana povečuje število garaž v centru, ki tak promet še spodbujajo. Toda, kje je tu ljubljanski župan? Zakaj on ne stopi pred meščane in jim pojasni, kako bo znižal 200-glavi smrtni davek na leto ? Ko bi nanj deževala tovrstna vprašanja, bi tudi njegovi protikandidati zaživeli kot primerni županski tekmeci.
Toda nelogični odgovori niso čudo, najdemo jih celo v samem državnem vrhu.
Predsednik parlamenta Pavle Gantar je napovedal svoj odstop, saj pravi, da ne bi bilo verodostojno, ko bi odhodu Zaresa iz koalicije sam še naprej predsedoval v parlamentu. Konsistentno, če stranka umakne svoje ministre, temu sledi tudi odhod primusa med poslanci, ki je svojo funkcijo zasedel po dogovoru med Zaresom in drugimi člani Pahorjeve koalicije.
Toda, pred časom, 21. junija so mediji poročali, da bo Pavel Gantar kljub odstopu stranke iz koalicije še naprej opravljal funkcijo predsednika parlamenta. In premier Pahor se mu je za to odločitev posebej zahvalil.
Najprej za Gantarja odhod njegove stranke ni bil razlog tudi za njegov odstop, zdaj pa je sklenil, da bo zaradi odstopa svojih strankarskih ministrskih kolegov tudi sam odstopil.
20 dni je življenjska doba globoko premišljene odločitve prvega moža parlamenta!
Najmočnejši udarec je Sloveniji v teh dneh zadala toča. Kraji v Obsotelju, na Kozjanskem in v okolici so bili videti kot bojna polja, na katerih je obležalo sadje, poljščine in grozdje. Na Štajerskem je ljudem v bran poletela aviacija, ki je streljala v oblake ter tako obvarovala deželo pred velikimi kroglami toče. Toda teh letal ni bilo na pomoč Kozjanskemu ter drugim okoliškim področjem. Škoda znaša več kot 6 milijonov evrov, polet protitočnega letala pa nekaj tisoč evrov. In kje je tu država?
Da bi branili domovino, imamo številen arzenal tankov, patrij, letal in helikopterjev. Pač za primer, če se kdaj kakšen izmed sosedov ne spremeni v militantnega vraga. Toda vsako leto se na nebu pojavi sovražnik, ki strelja s točo in uničuje vse pod seboj. Toča kajpak ni razlog, da bi se država odpovedala vojski, toda dejstvo je, da za tega edinega realnega sovražnika vlada ne najde orožja, kaj šele, da bi na obrambnem ministrstvu osnovali enoto nekaj letal, ki bi branila celotno državo pred točo.
Pravi zgled ljudskega upora so člani EKO kroga v Trbovljah. Postopajo drugače kot v anemični Ljubljani, saj so po večletnih nepopustljivih bitkah s svojimi argumenti le primorali ARSO, da je zavrnil okoljevarstveno soglasje za sežiganje odpadkov v tovarni Lafarge. Praksa, da odpadne snovi od vsepovsod vozijo v Trbovlje, jih sežgejo in napravijo dober posel, prebivalstvo pa se duši v nevarnih izpuhih, je zaenkrat ustavljena. Dragocen primer civilne iniciative, ki bo predsedniku države olajšal delo in bo namesto nekdanjega šefa UDBE tokrat odlikoval za državljanski pogum agensa movensa Uroša Macerla.
V teh dneh je vročina pasjih dni dosegla letošnji vrhunec. Kaj pomisli človek na temperaturi blizu 35 stopinj? - Jasno, da bi skočil v vodo. In res, v prestolnici stoji legendarno kopališče Ilirija. Kdaj ga po novem odprejo za meščane? Verjeli ali ne - ob 15 uri popoldan!!!?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.