Za en evro na uro

Bernard Nežmah

16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Pamflet

Po predsedniški zmagi je Emmanuel Macron s svojo stranko veliki zmagovalec tudi po prvem krogu parlamentarnih volitev. Politik, ki so ga pred dvema letoma komajda poznali, je zdaj prvi zvezdnik Francije. Z izkušnjo Mira Cerarja, ml. bi na Slovenskem preprosto rekli – déjà vu! Tednik »le Observateur« veliko skrivnost uspeha pripisuje njegovi ženi Brigitti. Ni ga bilo medija, ki v zadnjih mesecih ne bi govoril o njej. Profesorica politične komunikacije Isabelle Veyrat-Masson pravi, da je ona ustvarila podobo mladeniča, ki se je zaljubil v 24 let starejšo učiteljico, se z njo poročil in ostaja v zakonu že desetletja.

Macron je tako postal pogumni romantični lik, antipod stereotipne figure mačista kot denimo Donald Trump, ki se je poročil s pol mlajšo manekenko.

Toda strategija zmage je obstranska zgodba, izvirna kampanja pač po pravilu prinaša sadove. Bolj pomenljiva je njegova stranka »Naprej, republika«. Kdo jo tvori, kako je nastala, kako so izbrali 577 kandidatov za poslance? Kajpak moderno, z oglasom na spletu, na katerega so v treh mesecih dobili 14 tisoč kandidatov! In kako so med njimi potem izbrali 577 Macronov? Skupina devetih predstavnikov stranke je na zaprtih srečanjih pregledovala biografije, na terenu preverjala podatke in izbirala primerne proporce žensk, osebnosti civilne družbe … Na kaj spominja ta postopek triaže, kjer posamezniki ne dobijo mesta v strankarski hierarhiji glede na njihove vidne politične dejavnosti in nastope, ampak jih izbere skupina zakulisnih kadrovikov?

Michael Voslensky je bil ruski prevajalec na nürnberških procesih, potem znanstvenik, diplomat in na koncu disident, ki je napisal pronicljivo knjigo »Nomenklatura«, v kateri razčlenja vladajoči razred v nekdanji Sovjetski zvezi. Med drugim primerja ustroj stare Leninove partije boljševikov s Stalinovim načinom kadrovanja. Pred prvo vojno so v partijo vstopali revolucionarji, ki sta jih odlikovala poznavanje marksistične literature in predanost idejam revolucije, obe lastnosti pa so morali udejanjati skozi leta. Po osvojitvi oblasti pa so naenkrat rabili množice za izpraznjena mesta oblasti in sistem kadrovanja je prešel na kadrovske komisije, ki so sestavljale sezname kandidatov in pod Stalinovim očesom pazljivo izbirale najbolj zveste in poslušne. Pot promocije ni bila odvisna od dejanj in besed posameznika, temveč od kadrovske komisije, daleč od transparentnosti in demokratičnih postopkov izbiranja. In tako je nastal aparat nomenklature.

Prek kadrovikov ustrojena Macronova stranka brez prepoznavnih političnih idej, ki kot prepoznavne figure prinaša ex-republikance in ex-socialiste, bo pač le francoska inačica Cerarjeve SMC.

In kako takšna zmagovita stranka deluje v realnosti? Na Slovenskem v zadnjih letih beležijo strahoviti vzpon turizma. Panoga podira rekorde po številu gostov in denarnem izplenu. Vse je v porastu, vse je idealno, le plače zaposlenih so med najnižjimi v celotnem gospodarstvu. Število neizplačanih ur je rekordno, še več, da bi znižali stroške, so nekatera turistična podjetja lani zaposlovala celo srbske študente, s čimer so proizvedli nedoumljivi čudež – delavci so delali za en evro na uro! 

Izoblikoval se je najbolj izkoriščevalski sistem v moderni zgodovini Slovenije! Kjer je logika preprosta: ustvarimo dodatni dobiček tako, da znižamo plače čim bolj proti ničli. Če domačini v to ne bodo privolili, pa uvozimo delovno silo iz revnejših dežel, tokrat iz Srbije.

Zakaj imamo državni aparat in vlado? Da postavi meje brezobzirnemu in neobrzdanemu pohlepu po dobičkih na račun izkoriščanja zaposlenih. Zgledi, kako ravnati, so znani: marsikatere države to rešujejo tako, da postavijo minimalno urno postavko. In kaj je storil premier s svojo ekipo? Pod njegovim vodenjem je plačevanje v gostinstvu doseglo rekordno dno. Zadnjič smo zvedeli, da je požarni inšpektor sklenil, da za požar v Kemisu ni odgovorno vodstvo podjetja, ki da je ravnalo povsem po pravilih in zakonih. Ekološka tragedija tako spada med naravne ujme, kot so toče, poplave, strele in iz njih izvirajoči požari.

V nedavnem požaru ostankov sveč pri Ljutomeru je nacionalni laboratorij za zdravje in okolje sporočil, da požar ni povzročil večje okoljske škode, višje obremenitve vode s svincem, aluminijem, cinkom, kadmijem in kositrom pa da bodo v naslednjih dneh verjetno izzvenele!???? In tako praktično legaliziral nižje stopnje emisij nevarnih snovi v okolje.

Ministrica za zdravstvo molči. Tobak je rastlina, ki sama po sebi ne spada med nevarne snovi. Ko pa posušen preide v cigareto, ki bi jo kadilec prižgal v ljutomerski kavarni, bi v hipu prileteli inšpektorji, ker nevarno ogroža zdravje drugih ljudi, povečuje nevarnost za infarkt, srčna in žilna obolenja, zmanjšuje plodnost in povzroča raka. Smo že slišali, da cigareta ali dve na dan ne povzročita okoljske škode? Daleč naokoli smrdeči požari nevarnih snovi pa imajo status nedolžne nesreče.

Potem ko so za potrebe Magne v Hočah razglasili najboljšo kmečko zemljo za industrijsko območje, se ista reč seli v Ljubljano. Moštvo župana Zorana Jankovića pripravlja spremembe prostorskih načrtov, po katerih bo na njivah pri Kašlju in Vevčah zrastla industrijska cona. Je poskočil minister Dejan Židan? Nak, zadnje čase razen terana ne vidi ničesar, tako da ga kmetje imenujejo kar minister Dejan Teran. Zraven pa ga je zadela še izguba spomina: v intervjuju za MMC nacionalke pripoveduje, kako bodo v občinah zaščitili obdelovana kmetijska zemljišča, ko mu pa konkretno strežejo po zemlji, ponikne. No, v Ljubljani njegovo amnezijo pojasnjuje to, da je njegova stranka SD v koaliciji z listo ljubljanskega župana.