Komentar / Pod posebno zaščito

Bernard Nežmah

23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Pamflet

Oddaja Tarča postaja točka preloma v aktualnem novinarstvu. K spektakelski zasnovi, ki izpostavlja bad guys, je pridodala še spoznavne učinke. Pred tedni je njena kamera prikazala širni javnosti odlomek iz poročila v.d. gen. direktorja policije Boštjana Lindava. Ta opisuje nekaj srečanj v vladnih prostorih, na katerih je na strani predstavnikov vlade sedel tudi gospod Miloš Milović. Celo pred vrati takrat mandatarja Roberta Goloba je prvega moža policije ustavil isti mož in mu povedal, da zdaj on vodi varovanje.

Kasneje je premier pojasnil, da ni zaposlen na vladi in da je njemu samo zasebno svetoval pro bono. Posledica je bila prijava na KPK, češ da so taka početja koruptivna, nekaj portalov pa je prineslo številke, kako je sporni človek v nedavni preteklosti prejel za svoja svetovanja pri Elektro Ljubljana po 200 tisočakov. OK, to je poskus razumne razlage motivacije ravnanj tajanstvenega dobrotnika. Toda, problem je vendar premier. Po kakšnem sklepu je na sestanku vladnih služb z vodstvom policije vladno stran zastopal Milović? Vlado so predstavljali generalna sekretarka, njena namestnica, vodja službe za kadrovske zadeve in ON. Trije so imeli funkcije, četrti je padel iz neba? Nekdo ga je vendar tja povabil in postavil za uradnega zagovornika stališč in direktiv, ki jih je vladni aparat naslavljal na policijski vrh. - ????????? Kdo je torej odločil, da na sestanku z direktorjem Lindavom zastopa aktualno vlado? Človek, ki ni bil imenovan na nobeno funkcijo, ki nima pogodbe o delu, odloča o vladnih rečeh? – Razpad pravne države v čisti obliki. Pri čemer lahko odmislimo moralni zgled, ko si premier za svetovalnega intimusa izbere nekoga, ki ga je nedavno višje sodišče obsodilo na zaporno kazen zaradi gospodarskih deliktov.

Toda Golob je imel srečo, pravzaprav dober nos za publiciteto, ko je naenkrat odletel v objem papežu Frančišku in preobrnil medijsko pozornost. Ko se je znašel na nacionalki v Odmevih, se je intervju izognil najbolj krucialnemu momentu, premier pa je dobil priložnost, da prosto interpretira spopad s policijsko ministrico Tatjano Bobnar, ki jo je prikazal kot nekoga, ki ne spoštuje demokratičnih postopkov dialoga. Povedal je, da se morajo ministri dogovarjati, usklajevati in doseči dogovor, ona pa je hotela doseči imenovanje Lindava za cel mandat. Torej - ona naj bi kar brez dogovarjanja vsilila svoj predlog!?? Robert Golob ima resne težave pri opisovanju stvarnosti. Dejstvo je, da njenega predloga za imenovanje sploh ni dal na sejo vlade, torej se ministri o tem sploh niso pogovarjali, kaj šele, da bi se usklajevali in iskali kompromis. Izjave številnih ministrov, ki so se po izbruhu zadeve Bobnar, oglasili v javnosti so bile identične – o premierovih konfliktih z ministrico niso imeli pojma, nikoli niso o tem nič slišali. Torej odločitev predsednika vlade, da Lindavu dodeli le v.d. funkcijo, ni bila skupna vladna odločitev, ampak njegova. Golob je torej tisti, ki se je izognil demokratičnemu dialogu na vladi o imenovanju Lindava.

Fenomen v.d. je uporabljal partijski režim v osemdesetih, ko nas je glavne in odgovorne urednike Mladine tedanja ZSMS imenovala kot vedejevce za tri mesece, s sporočilom, da spremljajo naše urednikovanje, da naša dokončna imenovanja lahko zavrnejo; takrat pri osrednjih medijih vrhovnih urednikov niso postavljali po sistemu v.d.

Predsednik vlade, ki je zavrnil utečene postopke varovanja politikov in pravi, da je to storil zato, ker policistom-varnostnikom ni zaupal, si je pri osrednjih medijih kupil takojšnji odpustek. Se spomnite, ko predsednik vlade ni hotel imenovati dveh delegiranih evropskih tožilcev? Premier Janez Janša enako ni zaupal tožilcem. A takrat so bili mediji neizprosni branilci reda. Njegovo nezaupanje je nedopustna kaprica vladarja, ki ji je treba takoj in nato vsakodnevno oponirati, dokler se JJ ni vdal in požegnal imenovanje tožilcev, ki jima ni zaupal. In sedaj pozor – tožilca sta na svojih funkcijah že leto dni, medijev pa odtlej več ne zanima, kaj počneta, katere zadeve sta procesuirala, kakšne zlorabe javnih sredstev sta odkrila.

Predsednik vlade je osvojil srca volivcev z imidžem maga, ki uspe ljudstvu prodajati elektriko po najnižjih cenah. Odkar je zasedel vladni položaj, je člane korporacije GEN-I postavil na upravljalske položaje po bolnicah, holdingih, vsepovsod, toda v državi imamo eno najvišjih cen elektrike v EU. Posel, ki pravi, da ga je najbolj obvladal, mu na ravni države ne gre od rok. Kaj storiti? Spomnil se je genialne ideje – osnoval je Strateški svet za prehrano. Pravi, da se bo osebno zavzel za zdravo in cenovno dostopno hrano.

Nenavaden preobrat – ta, ki se je celo kariero ukvarjal s posli z elektriko, zdaj nastopa kot guru zdrave prehrane. Njegova prioriteta bosta zdrava hrana in cenovno dostopna hrana. Neumnost - hrana, ki je organsko pridelana, ne more biti poceni, tista, ki je najcenejša, pa nastaja s pomočjo pesticidov, hormonskih motilcev, antibiotikov, umetnih gnojil etc. Predvsem pa – premier, ki ne uspe industriji omogočiti električne energije po primerljivih cenah drugih držav, bo naenkrat delal čudeže v kmetijstvu.