Komentar / Vprašanja brez odgovorov

Bernard Nežmah

13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Pamflet

V domovih za onemogle in drugače hendikepirane manjka osebja, zaradi česar je v njih precej manj nameščenih, kot jih prostori dopuščajo. Čeprav je problem akuten že leta, vlada sprejema vse mogoče načrte, le rešitev ne. Tokrat so se angažirali osrednji mediji, ki so postregli s serijo številk. Najbolj šokantna je ta, da po razpisih za delovna mesta v domovih zapolnijo le tretjino manjkajočih strežnic, negovalk in drugega iskanega osebja.

Resnici v zabavo je treba zapisati, da je vladajoča koalicija tudi nekaj postorila. S popravkom plač javnim uslužbencem bodo za nekaj deset evrov povišali zaslužke mizerno plačanemu domskemu personalu. Ocenili so, da je ta vsota zadostno visok popravek za njihovo plačilo, medtem ko so predsednikoma vlade in države dodelili dobrega tisočaka, da pa na naslednjih volitvah v Ljubljani slučajno ne bi ostali brez županskih kandidatov, so za nadaljnjo motivacijo ljubljanskemu županu dodali še tisočaka in pol.

A glej čudo - negovalk in strežnic od nikoder! In kaj bo postorila vlada? V tem tempu odhajanja personala iz negovalnih domov bo čez leto ali dve tam zmanjkalo osebja. In država, ki gradi odlično papirno politiko oskrbovanja šibkih starostnikov, bo nič dolžna primorana zapirati tovrstne socialne ustanove. Jasno z besedami: Mi hočemo vse najboljše, a žal ne gre, ker ni kadra.

Zakon trga te zagate sicer enostavno rešuje: povečajte plače negovalkam za tisočaka, naredite iz mučnega sanjski poklic in težave s kadri bodo izpuhtele. Praktični zgled, ko številne Slovenke hodijo v Italijo in Avstrijo za osebne asistentke, dokazuje, da sistem odličnega plačila izvrstno deluje. A za svobodnjake, levico in socialdemokrate, ki se štejejo za politično levico, je največji tabu, da bi zaposlene, ki onemoglim čistijo kakce, jih umivajo, previjajo, preoblačijo in strežejo, povzdignili v dostojen in časten poklic z gesto - dobrih plač!

Z materialnimi težavami se soočajo tudi množični mediji. Tu vlada ravna drugače, saj redno povečuje vsote, ki jih podeli za posebne projekte v interesu javnosti in dobre obveščenosti. Toda kot po pravilu na razpisih zmagujejo tisti, ki do vladajočih niso najbolj kritični. Cela serija medijev iz tako imenovanega desnega spektra ostaja brez državne pomoči. Denimo spletni portal Oštro je med dotiranimi, Jančičev Spletni časopis pa ne. Princip, ki je udarec novinarski svobodi, saj zdaj državni uradniki presojajo, katera pisanja in poročanja zaslužijo pomoč iz budžeta. Hladen in pravičen sistem bi znižal davščine za medijske hiše nasploh. No, vlada sodi, da je ona najbolj kompetentna, da naredi selekcijo in prek svojih pooblaščencev presoja, kateri so družbi najbolj koristni. In v prvi vrsti izloči medij kot je Nova 24TV, katere lastniki so tudi nekateri člani SDS. Danes je torej za širok medijski spekter bogokletna ideja, da so politiki solastniki medijev.

Poglejmo 150 let nazaj. Leta 1873 je začel izhajati prvi slovenski dnevnik Slovenski Narod. Ki pa ni padel z neba, ampak ga je ustanovila skupina družabnikov, ki je razpisala delnice. Njeni največji lastniki so bili po vrsti liberalni politiki Josip Vošnjak, Valentin Zarnik in tudi pisatelj in časnikar Josip Jurčič, ki je bil glavni urednik. Podobno je nastal tudi prokatoliški časopis Slovenec, ki je bil v zasebni lasti politične skupine staroslovencev in skupine duhovnikov. Na časopisnem trgu sta bila takrat tudi nemška dnevnika Laibacher Zeitung in Laibacher Tagblatt. In kako je takrat deželna oblast skrbela za medijsko pluralnost? Iz proračuna je dajala dotacije le nemškim listoma, kar je urednik Jurčič vseskozi sarkastično bičal kot gesto deželnega favoriziranja posameznih časnikov. Ko je l. 1880 novi deželni predsednik Andrej Winkler ukinil finančne dotacije za Laibacher Tagblatt, je ta v kajpak hipu bankrotiral. In Slovenski Narod, ki je bil v lastništvu političnih liberalcev, je v zgodovino zapisan kot eden najboljših časopisov na Slovenskem.

Za razliko od domov za onemogle in medijskih hiš pa težav z mesečnimi zaslužki nima kriminalno mafijsko podzemlje. Minule dni je triumfiral prvi mož policije Senad Jušić, saj so njegove enote po nekaj dneh iskanja aretirale trojico osumljenih za mafijski uboj Safka Zovka. Dominantni mediji so se sicer na veliko razpisali o uspeli akciji, edino časnik Večer pa se je izkazal s poglobljenimi članki. V njih je mimogrede izpostavil dva momenta: da sta bili za aretiranim Cezarjem razpisani dve mednarodni tiralici hrvaške in bosanske policije ter da se je omenjeni skrival v Sloveniji, in da pokojni Zovko ni bil zaščiten kot priča tožilstva v zadevi proti Cezarju.

In tako ostajata vprašanji za policijo in tožilstvo. Eden najbolj iskanih kriminalcev je bival v Sloveniji, a policija tega ni opazila, kaj šele da bi ga pred umorom Zovka poiskala in aretirala!!!!!!?. Reč je še bolj dramatična. Zoper gospoda Cezarja so v Bosni razpisali mednarodno tiralico zaradi suma, da je naročil predlansko likvidacijo Eldina Ćerimovića, ki se je javil kot priča proti njemu v procesu o akciji Escobar. Tožilstvo in policija sta torej vedela, da je iskani Cezar eno pričo že pospravil s sveta, a nove priče Zovka nista dala varovati in zaščititi pred predvidljivim koncem. -???????? A pravosodni vrh pravi, da ugled tožilstva rušijo politiki in demonstranti v Celju na procesu Trenta