Grega Repovž

21. 9. 2013  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Zadnja igra

Predsednica vlade Alenka Bratušek je ta teden namignila, da se misli potegovati za položaj predsednice Pozitivne Slovenije. V trenutku, ko bo to storila tudi uradno in javno, bo zmagovalka v spopadu z ustanoviteljem stranke Zoranom Jankovićem. Ta jo je pred dvema mesecema izzval z napovedjo, da se bo, ker je nezadovoljen z njo in s smerjo, ki jo je ubrala vlada, skušal ponovno povzpeti na položaj predsednika stranke.

In čeprav ni dvoma, da bo Zoran Janković javnost pustil še nekaj časa v nadležni negotovosti glede kandidature, je Alenka Bratušek bitko že dobila. Janković bo verjetno nazadnje pokazal, da se razlikujejo, a so enotni, jo podprl, ona pa mu bo to dopustila, tudi morebitno pokroviteljsko držo pri tem mu bo spregledala. Pa ne zato, ker bi bila dobrohotna »vladarica«, ampak ker je tudi zanjo lažje, morda ne bolje, če vsaj poskušata s paktom o nenapadanju, če partnerja zaradi prevelikih razlik ne moreta biti več. Danes ima Janković na državni ravni le še moč uzurpatorja. Človeka, ki lahko destabilizira politični prostor, dela kaos, vnaša negotovost – a to je hkrati ves njegov politični domet. Zdi se, da se tega tudi sam zaveda. S tem lahko kuje drobne politične profite: lahko izsili kakšno odločitev, postavi sem ali tja kakšnega človeka po svoji izbiri, lahko vpliva na kakšno strateško odločitev ali se vrine vanjo.

Zorana Jankovića res ni mogoče oceniti enoznačno. Vedno znova se pozablja, v kakšnem stanju je dobil v roke Mercator: njegov predhodnik, danes že pokojni Kazimir Živko Pregl, je Mercator zavozil. Gradil je na mreži malih trgovin, ko je bilo že popolnoma jasno, da je bila takratna prihodnost trgovinskih družb v velikih centrih. Mercator je bil v hudih težavah in je potreboval res popolno spremembo. Janković je bil izbran kljub vedenju, da se za njegovimi uspehi vleče kopica nečednosti, vprašljivih poslov – a imenovan je bil ravno zato, ker se je računalo, da je zmožen iti čez rob. In je šel: iz Mercatorja mu je uspelo v razmeroma kratkem času narediti trgovsko zvezdo, izredno podjetje. Cena je bila visoka. Vsi so vedeli, da njegovo podjetje, ki sta ga upravljala sinova, ob soglasju nadzornega sveta dela za Mercator. Iz Mercatorja je za to ceno res naredil Podjetje. Naslednja uprava ga je večinoma zavozila, spregledala trende v trgovini, čeprav drži, da je delala v slabih razmerah, s slabimi lastniki in finančno vse bolj blokirana.

Ob enakih dvomih, tokrat so bili namesto nadzornega sveta volivci, je bil prvič (in še dvakrat) izvoljen za župana Ljubljane. In spet mu je uspelo iz mesta, ki so ga prejšnje uprave zavozile, kjer se je zdelo, da je že vse zamujeno, narediti prestolnico – iz spačka je naredil urbano, moderno mesto. Mar ni neverjetno, da je človek, ki osebno družbenim trendom ne sledi, hkrati popolnoma razumel, kaj dela mesto v tem tisočletju? Da je vedel, da najprej potrebuješ kulturo, da se začne vrteti denar? Da potrebuješ urbanista? Da potrebuješ alternativce, če hočeš ohraniti prihodnost v mestu? In tudi tokrat je bila cena jasna, enako kot v Mercatorju. A če mu je pri Mercatorju odvezo lahko dal nadzorni svet, mu pri porabi javnega denarja odveze niso mogli dati niti volivci (ti bi mu jo, če ne bi imel resnega nasprotnika, dali še danes, kažejo javnomnenjske ankete). Janković je zaradi mešanja zasebnega in javnega obravnavan kot storilec hudih kaznivih dejanj. Prvo ceno je že plačal: moral se je umakniti iz državne politike. Resnična cena šele prihaja in glede na vrsto obtožb se verjetno ne bo mogel izogniti zaporu. Ne takoj, v nekaj letih pa bo najbrž končal tam.

Ne zdi se, da se danes zaveda, da so stvari tako resne. A ko bodo tožilci začeli postopke zoper njega, vlagati obtožnice za vsa obravnavana dejanja, bo okoli njega začela zevati praznina. S procesom zoper Janeza Janšo so bili v Sloveniji postavljeni standardi, ki se jim ne bo izognil. Še več: levica bo na njem dokazovala svojo nepristranskost, zato bo do njega trdo in neizprosno tudi njegovo politično zaledje. A odstopil verjetno ne bo.

Tako kot Janša je tudi Janković politično pokopal samega sebe. Pri čemer je to res škoda. Bil bi lahko izreden premier, Mercator in Ljubljana sta zadosten dokaz. In ne nazadnje je to škoda tudi za Ljubljano, ker je s tem svoje županovanje in mesto umazal z grdim madežem. Če zmore elementarno modrost, se bo s tem sprijaznil. Zdi se, da niha: navsezadnje je bil – z napovedmi, da bo spet prevzel Pozitivno Slovenijo, čemur bi verjetno sledila vladna kriza – v jezi pred mesecem dni pripravljen za talca narediti celotno državo.

Za Slovenijo je čisto dovolj, da ima enega politika, ki po obsodbi na dve leti zapora zaradi korupcije kalimerovsko javka in samo zaradi svojega ubogega ega spotika vso državo.