Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 28  |  Uvodnik

Odhod prvokategornika

Vlado zapušča njen edini prvokategornik, finančni minister. Edini politik z zgodovinskim spominom, z nedvomnim ugledom na svojem področju tako v akademskih kot mednarodnih političnih krogih. Je brezhiben strokovnjak, to je dokazal že drugič. To ne pomeni, da se moramo strinjati z vsako njegovo potezo, daleč od tega. Do socialnih ukrepov je bil trd, čeprav tudi ta očitek ni čisto resničen: ne gre pozabiti, da je sprostil rast plač, česar si pod pritiskom Evropske unije doslej ni drznil storiti nihče od ministrov v času krize. Šele čas bo pokazal razliko med tem, kar je deklarativno govoril, in tem, kar je počel. Dejstvo je, da mu je primanjkljaj uspelo zmanjševati ob rasti odhodkov. Že danes je vidno, da je Sloveniji na pogajanjih z Evropsko komisijo izboril nekatere oprostitve in drugačno finančno politiko, kot jo je zapovedovala komisija, ni pa tega razglašal. Ker bi to škodovalo tako državi kot njemu že v naslednjem krogu pogajanj. Mramor že drugič z ministrskega položaja odhaja z dobrimi rezultati.

Ne vemo, kdo je Mramorjev naslednik, a verjetno tega ni prepustil naključju. Ne gre pozabiti, da je, ko je prvič zapustil ministrstvo za finance, svojemu nasledniku Andreju Bajuku zapustil 361 strani različnih nasvetov, kako voditi finančno politiko. Pokojni Bajuk jih seveda v prvih letih ni niti odprl, javna skrivnost – o kateri Mramor ne govori – pa je, da je proti koncu mandata svojega predhodnika vprašal za kakšen nasvet in se nekaterih izmed njih držal do zadnjega, jezi takratnega premiera Janeza Janše navkljub. Napoved premiera Mira Cerarja, da bo Mramorjevega naslednika predlagal septembra (in ne do septembra), nakazuje, da je bodoči minister za finance že izbran.

Minister Mramor je namreč v veliki meri opravljal tudi najpomembnejše mednarodne funkcije za to državo – ne zaradi svojih sposobnosti, ampak zaradi dejstva, da je organizacija Evrope največ diplomatske teže že ob začetku krize prenesla na ministre za finance. To je sicer zagotovo ena največjih napak, ki se je zgodila sodobni Evropi, saj je finančna dimenzija politike s tem nadvladala vse ostale, s tem pa dejansko povzročila družbena neravnovesja, ker finančni ministri preprosto niso videli vseh drugih režnjev družbe. Problem današnjih evropskih družb, ne le slovenske, so pač te plašnice, ki si jih je nadela politika, skozi katere se vidijo le finančni kazalci, drugi so irelevantni, vse je podrejeno prvim. Da na koncu to povzroča nezadovoljstvo, strah, negotovost, ker ljudje niso le številke, banalno rečeno, so začeli evropski politiki spoznavati šele po brexitu. A vsaj to, spoznanje je zdaj prišlo, morda celo ni prepozno.

Premier Cerar je izgubil enega redkih sodelavcev, ki – res grobo rečeno – ni pretežno govoril na pamet. Vlada zaradi tega ni nič bolj nestabilna, je pa manj strokovno močna, in izgubila je enega redkih resnih govornikov v finančnem svetu. Slovenski diplomati se še danes držijo za glavo ob spominu na njegove predhodnike, ki mesece niso znali vzpostaviti stikov ne s predstavniki evropske komisije ne z drugimi finančnimi ministri in ki jih nihče niti pogledal ni, kaj šele jemal resno. Ni bila krivda le na njihovi strani: to je svet arogance, zlasti do neizkušenih in zgolj na funkcije postavljenih politikov iz »teh« držav. Lahko nam ni všeč, a tako je. Že jezikovno negotovi so na tem parketu politično nemočni.

Premier Cerar nas je s kadrovskimi izbirami že večkrat presenetil. Pa ne gre za to, da bi vnaprej menili, da premier ne bi želel izbrati močnega kandidata za finančnega ministra, nasprotno: ko se je odločil za Mramorja, je pokazal, da se zaveda pomena in vloge tega člana vlade. Problem je, da je primernih za to funkcijo v tej majhni državi dejansko zelo malo. Ker, kot smo zapisali, domet finančnega ministra je omejen s tem, kako ga dojamejo na mednarodnem prizorišču. Spomniti se velja Mramorjevega predhodnika Uroša Čuferja: vse, kar je lahko naredil, je, da je sprejel vse pogoje, ki so mu jih dali. Posledice čutimo še danes, začenši s precenjeno bančno luknjo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.