21. 10. 2016 | Mladina 42 | Uvodnik
»Elita« vabi v novi lepi svet
Pretekli teden, v 41. številki Mladine, smo objavili komentar pravnika Dina Bauka, ki je govoril o tem, kako je predsednik republike Borut Pahor na neprimeren način nagovoril slovenske vzgojitelje, učitelje, profesorje, univerzitetne profesorje ter znanstvenike na podelitvi državnih nagrad na področju šolstva. O samem nastopu je Bauk povedal vse: glavni vsebinski poudarek je bil »tipično starševski klic k uporabnosti znanja, ki naj prispeva predvsem k usposabljanju za nove poklice prihodnosti, ki v trenutku, ko se posameznik, ki jih bo nekoč opravljal, vpiše v osnovno šolo, sploh še ne obstajajo; kot da znanje samo na sebi ne bi imelo nikakršne vrednosti«. Bauk je to predsednikovo ravnanje komentiral z naslednjim stavkom: »Meni so se ob poslušanju govora pred očmi prikazovali uber frizerji, uber mesarji, uber odvetniki, uber kirurgi in uber piloti.« Dejansko gre za tako pomembno temo, da si zasluži nadaljnjo, dolgotrajno temeljito obravnavo. Pred nami se namreč odvija nova faza kapitalizma, njegova nova matrica. Gre za novo ideološko nadgradnjo, morda kar novo ideologijo, ki jo lahko povzamemo tudi z besedami ministra Borisa Koprivnikarja, da namreč prihaja čas, ko ne bo več delovnih mest, ampak zgolj delo, posameznik pa bo s svojim znanjem na trgu dela zanj konkuriral.
Koprivnikar in Pahor govorita enak jezik, celo s podobnim navdušenjem. Nista sama: to govori danes večina ministrov te vlade, večina opozicije, predsednik vlade Miro Cerar pa o tem s podobnim navdušenjem govori z drugimi besedami. In zato se je na ta ideološki udar treba odzvati z vso odločnostjo: ker to, kar govorijo, preprosto ne drži. Ni res. Kaj točno ne drži? Ne drži, da ta čas samoumevno prihaja. Ne, to, kar govorijo, je zgolj agenda kapitala, na katero omenjeni politiki pač pristajajo, jo predstavljajo kot neogibno, kot dano, kot prihodnost. A to ne pomeni, da se to mora zgoditi. Nasprotno, od politikov bi pričakovali, da se bodo temu uprli.
Že dolgo Slovenija ni imela ideološko tako skladnega predsednika republike in vladajoče koalicije – prav na tej točki. Prav neverjetno je, kako sta se predsednik republike Borut Pahor in vlada ideološko poenotila. Pri čemer ju povezuje še nekaj: prepričanje obojih, tako obeh predsednikov, vlade in republike, kot stranke SMC, da je to, kar govorijo, popolnoma ideološko neobremenjeno.
Dejansko pa gre za zelo čista in močna prepričanja. Za čisto ideologijo.
Večkrat smo že zapisali, a velja ponavljati: prepričanje nekoga, da je ideološko neobremenjen, ni nič več kot le njegovo prepričanje. Ko kdo reče, da je ideološko neobremenjen, to po navadi pomeni le, da ne ve, kaj ideologija vse je. Če parafraziramo Tomaža Mastnaka: kdo je bolj nevaren, tisti, ki ve, da ima neka ideološka prepričanja, ali tisti, ki jih ima, pa ne ve, da je tisto, kar govori, pač zelo jasna ideologija? Še več: ali mar obstaja večji uspeh za neko ideologijo kot ustvariti sledilce, ki izpolnjujejo veliko idejo, pri tem pa se tega svojega sledenja ne zavedajo – celo imajo občutek, da se je vse skupaj porodilo v njihovi glavi?
Pri čemer velja prevesti to, kar ti ljudje govorijo: sporočajo namreč, da bodo sodelovali v projektu nadaljnje razgradnje temelja sodobne družbe, torej elementarnega občutka varnosti, ki za povprečnega človeka izhaja varne zaposlitve. Že danes je družba zaradi tega v stresu. Kaj torej dejansko sporočajo Pahor (ki verjetno tega niti ne ve), Koprivnikar in Cerar? Da hočejo nadaljnjo razgradnjo socialne države kot take – in da so nad tem navdušeni. Da mislijo, da bi morala država slediti temu planu, tej želji kapitala.
Pahor je v svojem govoru dejal, da bo nastopil kot oče današnjega študenta. To kaže, da se ne zaveda, nad čim se navdušuje. Vsak od normalnih staršev se strese ob misli, da njegov otrok ne bo imel varne zaposlitve, ampak bo pač odvisen od vsakodnevne oziroma vsakourne – ja, to je uberizacija, nad katero se tako navdušujejo – ponudbe in povpraševanja. Se sploh zavedajo, kakšno družbo ponujajo prihodnjim generacijam? Se zavedajo, kako veliki koraki nazaj so to?
Še več – je mogoče, da so tako malo razmislili, da o tem ne govorijo z zaskrbljenostjo, ampak to počnejo z navdušenjem? In da vlada že spreminja zakone v tej smeri? Še več: se na drugi strani državljani sploh zavedamo, kakšen velik ideološki in družbeni premik poteka pred našimi očmi – s socialdemokrati v vladi in bivšim socialdemokratom na predsedniškem mestu?
Seveda za njihovo navdušenje obstajajo razlogi. Banalni: tako lahko mislijo in govorijo le zato, ker sami sebe v zavajajočem občutku moči, ki jim jo dajejo sedanje funkcije, vidijo kot del elite, torej del tistih, ki te usode na trgu dela ne bodo delili. Seveda za večino lahko zapišemo, da je to le njihov privid, ki bo trajal do konca mandata, ko bodo odšli iz vladnih dvoran – koliko ministrov, ki sta jih takole očarala oblast in druženje z ljudmi z močjo, smo že videli trdo pristati na tleh?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.