Grega Repovž

13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Uvodnik

Napačno vprašanje

Kaj je naredil Fidesz s tem, ko je Madžarsko polepil s plakati, na katerih so Orbánovi nasprotniki rezali protibegunsko ograjo? Pač demotiviral volivce drugih strank. Ne sprašujmo se torej, kdo je še pripravljen voliti Janšo, ampak kdo bo na dan volitev pripravljen voliti koga drugega. To je pač središčna točka kampanje, ki se je začela že pred več kot letom in pol.

»Fidesz je v predvolilnem boju določal javno razpravo in glavne teme. Državo so recimo polepili z jumbo plakati, na katerih so bili vsi Orbánovi nasprotniki predstavljeni, kot da režejo ograjo, namenjeno beguncem. Nakar je prišlo tako daleč, da so vsi Orbánovi politični nasprotniki v intervjujih ponavljali, češ, ne, saj ne bomo umaknili ograje, tudi mi smo proti beguncem, če se ljudstvo ne počuti varno, ograjo moramo obdržati in nadaljevati to politiko.«
—Krisztian Simon, madžarski politolog, v intervjuju za Mladino

Včasih – torej čim večkrat, sploh v dvomu, – se je treba spomniti na modri vzklik Slavoja Žižka: »Seveda sem paranoičen, saj nisem nor!« Ko smo začeli v Sloveniji govoriti o orbanizaciji, se nikomur ni sanjalo, da bo Orbán v stilu »Naj postane ta dežela spet ogrska!« velik financer in tudi vir navdiha za ponovni poskus vzpona Janševe SDS na oblast. Da bodo njegovi »goodfellas« v Slovenijo pripeljali celotno propagandno mašinerijo, od televizije, medijev propagandnih plakatov in letakov. Predvsem pa, da bo Janša, ta samonikla in od nikogar nikoli odvisna gorska roža, lahko kdaj naredil tako ponižno zavezništvo, za katerega bo »plačeval« Orbánu še dolga leta. Orbán ni dal milijon evrov, dal je več. Seveda ne iz svojega žepa. Ne iz altruizma, ampak ker potrebuje zaveznike. Več jih je skupaj, orbánov, bolj normalni in običajni so videti. Več moči imajo. In več moči ko imajo, laže usmerjajo Evropo.

V čem je Orbánova skrivnost? Seveda v primitivnosti. Primitivnosti laži. Kot je rekel veliki mojster laži, citat smo na tem mestu že objavili, pa ga velja ponoviti: »Široke ljudske množice v primitivni preproščini svojega duha laže nasedejo debelim lažem kakor majhnim, saj sami v drobnih rečeh pogosto lažejo, a bilo bi jih sram lagati in slepariti na veliko. Njim samim ne bi prišlo na misel, da bi skovali kakšne kolosalne laži, zato tudi ne verjamejo, da bi lahko drugi nesramno pačili resnico.« Veliki mojster je seveda Adolf Hitler. Če bi imel grob, bi se danes verjetno v njem obračal: s to tehnologijo, ki jo ponuja današnji čas, bi bil verjetno res neuničljiv.

Mimogrede: v teh dneh so mediji pridno ponavljali, da se je Mark Zuckerberg opravičil, ker je njegova družba prodala profile svojih 87 milijonov uporabnikov. Neverjetno, je bila res osrednja točka njegovega nastopa pred ameriškim kongresom opravičilo? Komu mar za opravičilo vendar, saj nismo hoteli tega, ampak da se neha poseganje v našo mentalno zasebnost. Ker to je tisto, kar se danes dogaja: ne da bi jim dali dovoljenje, z algoritmi posegajo v naše misli in njihov tok. A se je opravičil. Sic.

In prav zato nas lahko skrbi – kako preprosto so vodljivi namreč že mediji, kaj šele mi vsi, ko kot volivci dejansko nimamo ne časa ne pozornosti, da bi zaznali, kako s propagando usmerjajo naše odločitve. Prvi mož Facebooka je namreč točno vedel, da se mora opravičiti in kako mora to narediti, da bo to glavno sporočilo, ki bo po nastopu pred ameriškim kongresom prišlo skozi medije v javnost. Da, politične in gospodarske družbe imajo danes pač veliko boljše kadre kot mediji, predvsem pa imajo ti kadri in svetovalci čas, da se natančno in temeljito posvetijo problemu. Kaj je za Facebook, da bi bil Zuckerberg dobro pripravljen za nastop pred kongresom, nameniti denar za najboljše spin doktorje in svetovalce? Plačati milijon dolarjev? Dva milijona dolarjev? Limit je tako rekoč le nebo. Gre namreč za milijarde dolarjev. In tako je tudi v politiki.

Mediji zdaj želijo dajati vtis, da bodo nadzorovali lažne novice in propagando in jo razkrivali. Res, kako? Kako pa se bori proti propagandi? Pač ne s seciranjem, kar danes obljubljajo mediji, ampak tako, da se onemogoči razširjanje neresnice in laži. Pač ne moreš nastopati. Ker lažeš, si izločen. Tako kot se omeji razširjanje nestrpnosti – nestrpnim politikom se ne daje beseda. Vse ostalo spada med lepodušnost.

Kliki in gledanosti so več vredni od normalnosti družbe. Tako bodo tudi v slovenski volilni kampanji kandidati SDS lahko ponavljali laž, da stane vsak begunec državo 1800 evrov na mesec. Jo že, pa jih nihče ne ustavi in odstrani. A Krisztian Simon opozarja še na nekaj: eno je javno mnenje, ki nastaja prek nacionalnih medijev. Drugo nastaja na lokalni ravni. Danes noben medij ali raziskovalec v Sloveniji nima pregleda, kaj se dogaja na lokalni ravni. In prav tega so se po navodilih madžarskega Fidesza v SDS najnatančneje lotili.

A vrnimo se k prvemu citatu. Kaj je naredil Fidesz s tem, ko je Madžarsko polepil s plakati, na katerih so Orbánovi nasprotniki rezali protibegunsko ograjo? Pač demotiviral volivce drugih strank. Ne sprašujmo se torej, kdo je še pripravljen voliti Janšo, ampak kdo bo na dan volitev pripravljen voliti koga drugega. To je pač središčna točka kampanje, ki se je začela že pred več kot letom in pol.