Grega Repovž

27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Pragmatizem

Veliko zrelosti in modrosti bodo potrebovali predstavniki Levice, da bodo brez jeze in zamere pristopili k pogajanjem o sestavi nove vlade oziroma koalicije. Do njih se je peterka, eni bolj, drugi manj, obnašala pobalinsko, kot da so neki mali povzpetniki, ki kar nekaj govorijo, prikazovali so jih celo kot skrajneže. Na mladih svet stoji, govorijo politiki; ko imajo priložnost delati z njimi, pa so ti nemudoma premladi, nimajo pojma, govorijo na pamet, pa četudi imajo doktorate in izkušnje itd. A če bi res vedeli le malo več, bi ugotovili, da predstavniki Levice govorijo to, kar ekonomska in politična znanost ponujata in utemeljujeta že celotno pokrizno obdobje. Ne pa bifejskih resnic.

Butasto in vendar se ponavlja vedno znova.

Med vsemi slovenskimi politiki je v znanju in vedenju o politiki in geopolitiki najtežje parirati in biti v koraku s politiki iz Levice. Pač res vedo, res poznajo današnje ugotovitve na področju ekonomije, poslušajo predavanja, ki so najbolj progresivna, govorijo to, kar bi morali slovenski politiki slišati vsaj v Davosu (tudi tam so že pred leti sicer z obžalovanjem ugotovili, da je neoliberalizem slab), berejo resne knjige, še preden izidejo v Sloveniji, pač so to, kar naj bi tudi politiki bili – poznavalci svojega področja. Ne trdimo, da so vsi člani Levice taki, daleč od tega, že med poslanci je nekaj izjem. Naj je Kordišev zelenjavni kolhoz še tako všečen in občudovanja vreden, njegovo nastopaštvo ni dosti boljše od izpadov, ki jih lahko gledamo na skrajni desnici. Še vedno velja obžalovati, ker se je Iniciativa za demokratični socializem sredi prejšnjega mandata razbila, ker je stranka s tem izgubila kar nekaj modrih žensk in moških – modrih in vednih pač v slovenski politiki po celotnem spektru močno primanjkuje. Z drugimi besedami: Levico se splača imeti zraven že zato, ker imajo znanje, sodobno znanje.

V aprila objavljenem poročilu državnega statističnega urada beremo, da dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema dohodke, nižje od povprečne plače (torej do tisoč evrov na mesec neto). Prvi v Evropi smo po deležu zaposlenih, ki prejemajo minimalno ali do pet odstotkov višjo plačo. Imamo grozljivo situacijo na področju zaposlovanj mladih, slabo prihodnjo upokojensko sliko. Dejansko je slika družbeno uspešne države le navidezna, ta zaprašena slika nam bo zdaj zdaj zgrmela na tla, na izpraznjenem mestu pa bo sevala slika dveh Slovenij. Postajamo država cenene delovne sile ter revnih in brezposelnih izobraženih. Huje ne more biti. Veliko odgovornost za to nosi tudi zadnja vlada, ki je z vso silo spodbujala razvoj preprostih delovnih mest, ker za kompleksnejše rešitve, ki vključujejo kaj več kot prenos stare tehnologije iz držav, kjer so delavci dražji, preprosto v njej ni bilo dovolj dobrih namenov in pameti.

Marjan Šarec danes ne zbuja zaupanja. Lahkotnost, da včeraj sestavljaš neoliberalno vlado, kjer ti program za privatizacijo zdravstva pišejo tisti, ki imajo že zdaj brke omaščene od denarja, ki ga že leta odvajajo iz zdravstvenega zavarovanja, že jutri pa začneš oblikovati bolj v sodobno levo politiko obrnjeno vladno koalicijo, nakazuje, da nima političnih prepričanj, da morda politiko vidi predvsem kot osebni projekt. To niso dobri znaki. Pri pragmatizmu je pač mogoče vse, od najboljšega do najslabšega, odvisno od razmerij moči in kroga, ki nanj na določenem področju vpliva. Naj zdaj upamo, da bo imel Šarec dobre svetovalce in da bo vse dobro, da se bo po intuiciji dobro odločal oziroma izbiral? Kaj če bo govoril, da nima moči ravnati drugače, ker so takšna pač razmerja moči?

In vendar je hkrati spet nastala možnost, da dobimo sodobno levo vlado, ki bo bolj usmerjena v splošno blaginjo in v enakomeren napredek. Pogled v države, kjer se je to zgodilo, nam pokaže, da je to za strukture neoliberalne države nekaj res nezaslišanega. Na Portugalskem so po vstopu nove levice v koalicijo napovedovali tako rekoč takojšen propad države. Podjetniki naj bi se pripravljali na odhod drugam, korporacije naj bi napovedovale selitev proizvodnje, finančni trg naj bi bil prestrašen. No, Portugalska je danes država z najvišjo rastjo v Evropi. Kljub temu da so občutno povišali minimalne dohodke.