29. 11. 2019 | Mladina 48 | Uvodnik
Lahko jim uspe
V sredo je parlamentarni odbor za zdravstvo obravnaval in sprejel predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki ga je sicer poleti v obravnavo vložila Levica, zakon pa je v izhodišču predvideval transformacijo sedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v javni sistem in uvedbo solidarnostnega sistema, torej lestvice, po kateri bi – poenostavljeno – bogatejši plačevali več, revnejši manj, revni pa nič.
O tem zakonu sta se koalicija in Levica usklajevali več mesecev, optimizem je nekaj časa vel z obeh strani, hkrati pa je bilo jasno, da bo kar nekaj strank v koaliciji poskušalo storiti vse, da jim ne bo treba podpreti zakona Levice. Posamezni poslanci koalicije so celo razlagali, da so pogajanja namenjena zgolj zavlačevanju. Presenetljivo je bilo tudi vedenje ministra za zdravje Aleša Šabedra. Že ves čas je jasno, da minister za zdravje ne podpira ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da je to nekaj, kar je v popolnem nasprotju z njegovo pretežno neoliberalno držo. A ko je prišel na dan predlog Levice, je Šabeder postal presenetljivo agresiven, javno pa je zavestno navajal netočne podatke in smešil Levico. Na Šabedra je treba biti pozoren tudi sicer: nakazuje se, da bo poskušal že v kratkem podeliti nove koncesije in tako še bolj povečati zasebni del zdravstva. Velja biti pozoren na zadovoljni molk zdravniške zbornice.
A vrnimo se k predlogu Levice: zelo jasno je bilo, da tak zakon ne more dobiti podpore koalicije. Nato je ob začetku obravnave zakona v državnem zboru s svojimi amandmaji zakona presenetila Lista Marjana Šarca. Kaj so naredili v LMŠ? S svojimi amandmaji so iz njega izločili solidarnostno lestvico, v zakonu pa je ostalo le bistveno: prenos dejavnosti, ki so jo doslej za državo opravljale tri zasebne zavarovalnice, nazaj na zdravstveni zavod. Slednji je namreč že zdaj dejansko vodil celotno zadevo, zavarovalnice so bile zgolj njegova inkasantska služba, ki si je za to obračunala tudi po 60 milijonov evrov na leto od vsote, ki so jo vplačali zavarovanci. Kar je res super posel, lahek, vsebinsko pa navadno izigravanje sistema z enim samim namenom: prilastitvijo dela finančnega toka, ki se pri tem zgodi. LMŠ je s tem naredila točno tisto, kar so njene partnerske stranke ves čas govorile, da so pripravljene podpreti. S tem je sicer višje cilje Levice izničila, a je zagotovila vsaj iztrganje javnega denarja iz rok zasebnih zavarovalnic.
Za Levico je bil sprejem usklajenih sprememb zakona o zdravstvenem zavarovanju ključen pogoj, da še naprej sodeluje s koalicijo. Ko je Levica objavila, da je konec sodelovanja, se je zdelo, da bo po 18 letih neuspešnih bojev za ukinitev sprivatiziranega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja spet slavil zavarovalniški lobi. Veliko je bilo znakov, da bo v neki točki prišlo do zavlačevanja, nato pa se bo zgodil kakšen navidezen zaplet, zaradi katerega bo podpora koalicije tej zakonski spremembi razpadla. Za zavarovalnice namreč lobirajo mnogi. SDS in NSi ne uspeta več skriti, da sta povezani z vsaj eno od zavarovalnic, če ne z vsemi tremi. Enako velja za DeSUS. A tarče lobiranja so tudi posamezni poslanci.
Ta sreda je bila torej odločilna. Ko je v sredo zjutraj prišlo sporočilo iz Socialdemokratske stranke, da prihajajo na odločilno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo s svojim predlogom, ki ponovno uvaja solidarnostno lestvico, sicer drugačno od Levice, se je zdelo kot diverzija, saj so tudi v SD vnaprej vedeli, da lestvice ne podpirajo ne v SAB ne v SMC, niti celotna LMŠ. A je nato po celem dnevu negotovosti nastala ad hoc koalicija med LMŠ, SD, SAB, SMC, Levico in SNS, ki je zagotovila podporo in tako bo predlog Levice z amandmaji LMŠ oziroma koalicije obravnavan na decembrski plenarni seji državnega zbora. Proti so pričakovano glasovale SDS, NSi in DeSUS. Kar si velja zapomniti za prihodnjič, ko bodo v teh strankah govorili o težavah v zdravstvu: zakonske spremembe so namreč zdaj tako okleščene, da gre samo za to, ali si bodo zavarovalnice od denarja zavarovancev še naprej vsako leto vzele 60 milijonov evrov ali pa bo šel ta denar v javno zdravstvo.
Še nikoli nismo bili tako blizu temu, da bi se ta denar vrnil v zdravstvo. Ne gre se sicer preveč veseliti. Zavarovalniški lobi je res močan.
Je pa zdaj dokončno jasno, kdo je na kateri strani.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.